Franja

erythīnus -ī, m (gr. ἐρυϑῖνος) (morska riba) rdeča trilja: O., Plin.

esox -ocis, m (kelt.) esok, neka riba, najbrž ščuka: Plin., Prisc., Isid.

exōcoetus -ī, m (gr. ἐξώκοιτος) eksocet, riba, ki baje hodi na kopno spat: Plin.

exormiston -ī, n (gr. ἐξορμιστόν) eksormist, neka riba, menda vrsta gruja: Cass.

faber -bra -brum (indoev. kor. dhabh skladno stikati, lepotiti) spreten, umet(el)en, mojstrski: Prud., ars O., signaculum faberrimum Ap. Adv. fabrē: Pl., Mel., Sil., Ap.; superl. faberrimē: Ap., Amm. Pogosto fabrē faciō ali v sklopu fabrēfaciō -ere -fēcī -factum spretno (umetelno, mojstrsko) izdelati, s pass. fabrēfīō -fierī -factus sum: Lact., Hier., Aug., classem fabrefecit Aur., ex aere multa fabrefacta L. umetnine iz medi, argenti aerisque fabrefacti vis L. mnogo umetnin iz srebra in medi, ad id fabrefactis navigiis L., quidquid fabrefieri potest ex auro, ex argento, ex aere Vulg.; pren.: ut haec (fallacia) est fabre facta ab nobis Pl. premeteno nasnovana. — Večinoma kot subst. faber -brī m

1.
a) rokodelec (zlasti kovač in tesar), delavec, izdelovalec, umetnik, poseb. trde snovi (les, kamen, kovine) obdelujoči: Q., ferrarius PL. kovač, tignarius Ci. tesar, aerarius Plin. medar, kotlar, argentarius Icti. srebrar, compedum Aus. sponar, mancipium pro fabro aut pro tectore emere Ci., ferrum forcipe faber (kovač) lacubus demittit O., faber volans Iuv. (o Dedalu) umetnik; pesn. z gen. snovi: faber aeris H. ali marmoris aut eboris fabri H. umetnik(i), obdelovalci medi, marmorja ali slonove kosti.
b) v pl. rokodelci, poseb. stavbarski: publice coactis fabris Ci., ille cum fabris se domum meam venturum esse dixit Ci., praefectus fabrûm locum tribulibus suis dedit Ci. delovodja, collegium fabrorum Plin. iun., fabri aedium Gell. stavbeniki; pren.: his crescunt patrimonia fabris Iuv.
c) occ. voj. rokodelska četa, okopniki, inženirski oddelek: duae fabrûm centuriae L., ex legionibus fabros deligit C., praefectus fabrûm C., N. idr. = načelnik inženirskega oddelka.

2. pren. riba kovač, sicer Zeus imenovana (Zeus faber, Linn.): O., Plin.

garos (garus) -ī, m (gr. γάρος) gar, nam neznana riba: PLIN.

gerrēs -is, m smrkež, malovredna morska riba: PLIN. (po drugih girres), MART.; preg.: addere garo gerrem ARN. = dragoceno družiti z ničevim.

gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

I.

1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

II. metaf.

1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).

glauciscus -ī, m (gr. γλαυκίσκος) glavcisk, riba višnjevkasto spreminjaste barve: PLIN.

glaucus² -i, m (gr. γλαῦκος) glavk, užitna morska riba višnjevkasto spreminjaste barve: PLIN.

gōbius (cōbius) -iī, m (gr. κωβιός) riba globoček, piškur: LUC. FR., O., MART. V prozi nav. soobl. gōbiō (cobiō) -ōnis, m: COL., PLIN., IUV., AUS., CAEL.

halipleumōn -onis, m (gr. ἁλιπλεύμων) riba morski zajec: Plin.

hāmiō -ōnis, m (hāmus) hamión, riba, ki so jo lovili s trnkom: Isid.

helops (el(l)ops) -opis, m (gr. ἕλοψ) morska riba, imenovana čisto lat. acipēnser ali acupēnser (gl. to besedo): Enn., Luc. fr., Varr., O., Col., Plin., Q., Gell. — Kot nom. propr. Helops -opis, m Hélops, neki Kentaver: O.

hēpar (ēpar) -atis, n (gr. ᾗπαρ)

1. jetra (lat. iecur): Marc.

2. riba jetrnica: Plin.

hippos -ī, m (gr. ἵππος) neka morska riba, menda morski konjiček: Plin.

hirundō -inis, f

1. lastovica, lastovka: Pl., Lucr., Cels., Col., Plin., Sen. ph., Iuv., arguta (ščebetajoča) lacus circumvolitavit h. V., nigra V., cum hirundine prima H., veris praenuntia h. O.; kot ljubkovalna beseda = „golobička, golobičica“: Pl.

2. riba morska lastovica: Plin.

hyaena -ae, f (gr. ὕαινα iz ὗς svinja, ki ji je hijena podobna)

1. (četveronoga) hijena: O., Col., Plin., Lucan., Pall.

2. hijena, morska riba iz vrste kambal: Plin.

ichthyocolla -ae, f (gr. ἰχϑυόκολλα)

1. ribji klej, belugin mehur: Cels., Plin.

2. riba, od katere se ta klej dobiva, beluga, viza: Plin.

iūlis -idis, f (gr. ἰουλίς) julida, neka riba: Plin., Cael.