Franja

cādūcīfer -ferī, m (cādūceus in ferre) glasniško palico noseč, z glasniško palico, paličar; pesn. Merkurjev priimek: Atlantiades caducifer O., abs.: O.

Caesōnīnus -ī, m Cezonin, rim. priimek: (L. Calpurnius Piso) Caes. Calventius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonin Kalvencij: Ci. (gl. Calpurnius).

Cālātia -ae, f Kalacija, mesto v Kampaniji jugovzhodno od Kapue: Ci. ep., L., Vell., Sil. — Soobl. Cālātiae -ārum, f Kalacije: Plin. Od tod adj. Cālātīnus 3 kalacijski: ager L.; subst. Cālātīnī -ōrum, m Kalacijci, preb. Kalacije: L. — Kot priimek Atilijevcev, npr. M. Atilius Calatinus Mark Atilij Kalatin, konz. l. 258 in 254, diktator l. 250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci.; pl. Calatini možje kot (Atilij) Kalatin: Ci.

Calēs -ium, f Kale, mesto v Kampaniji nedaleč od Kapue, slavno po vinu: Ci. idr.; acc. Threïciam Calēn Sil. (mesto je baje zgradil Borejev sin Kalaid). — Soobl. Calēnum -ī, n Kalen: Plin. Od tod adj. Calēnus 3 kalski, kalenski: municipium Ci., falx, prelum, vitis H., Calenum vinum Plin. ali samo Calēnum -ī, n (sc. vinum) Iuv. kalsko vino; subst. Calēnus -ī, m Kalan, preb. Kal: Ci.; v pl.: C. Gracchus ap. Gell. — Kot rim. priimek, npr. Fūfius Calēnus Fufij Kalen (gl. Fūfius): Ci. ep.

calidus, vulg. kontr. caldus, adv. -ē (calēre)

1. gorek, topel, vroč: omne, quod est calidum et igneum, cietur et agitur modo suo Ci., c. vulnus O., Cu., corpus Cels., Cu., oleum, vinum (bene) c. Cels., aqua c. Sen. ph., aqua modice c. Col., aquae calidae Ci. toplice, kot nom. propr. Calidae aquae L. Toplice (kopališče pri današnjem Tunisu), regio c. Vitr. ali loca c. Vitr., Plin.; kontr.: sol caldus Varr., lavatio calda Varr., Vitr. — Od tod subst.
a) calida -ae, f: Ca., Sen. ph., Plin., T. ali calda -ae, f (sc. aqua): Sen. ph., Col., Plin., Mart. topla voda.
b) calidum -ī, n: Pl. ali caldum -ī, n (sc. vinum, mulsum): Varr., Petr. kaj toplega, topla pijača (vino, pomešano s kropom), vrelo vino.
c) calida -ōrum, n gorkota, toplota, vročina: frigida pugnabant calidis O.; poseb. topli, vroči kraji: Plin.; tudi v superl. calidissima -ōrum, n: Plin.

2. pren.
a) isker, ognjevit, razvnet, vročekrven, hud, strasten, silovit, nagel, prenagljen, nepremišljen: Ter., equus calidus animis V., redemptor H., caldior est, acres inter numeretur H., non hoc ferrem calidus iuventā H., Gradivus c. Sil., c. rixa H., consilium c. Ci., consilia calidiora L.; od tod kot priimek Caldus (Calidus) -ī, m Kald, Kalid (= Vročekrvnež, Vročeglavec, Vročičnež): ut si dicamus idcirco aliquem Caldum vocari, quod temerario et repentino consilio sit Ci.; L. Iulius Calidus Lucij Julij Kalid, rim. pesnik v Napotovem času: N.
b) tako rekoč še gorak, še svež = pravkar pripravljen ali storjen: consilium, mendacium Pl., opus est quadraginta minis celeriter calidis Pl., tum tu igitur calide, quidquid acturus es, age Pl. pri tej priči, takoj.

caligula -ae, f (demin. caliga) vojaški škorenjček, čeveljček: Ambr. — Kot šaljivi priimek Germanikovega sina Gaja, tretjega rim. ces., Caligula -ae, m Kaligula, ker je že kot deček v vojaški opravi, t. j. v vojaških škorenjcih, prebival v taboru: Sen. ph., iam infans in castris genitus, in contubernio legionum eductus, quem militari vocabulo Caligulam appellabant, quia plerumque ad concilianda vulgi studia eo tegmine pedum induebatur T. (prim. T. Annal. I, 69), Caligulae cognomen inter milites educabatur Suet.

Callaecī (Plin.) in Gallaecī (L. epit., Plin., Eutr.) -ōrum, m Kaleki, Galeki, ljudstvo v severovzhodni Hispaniji. Od tod subst. Callaecia (Gallaecia) -ae, f Kalecija (Galecija), njihova domovina, ki je slovela po zlatih rudnikih in konjereji: Plin., Fl., Iust., Cl. Adj.

1. Callaecus (Gallaecus) 3 kalecijski (galecijski), kaleški (galeški). Kot priimek Decima Bruta, ki je premagal Kaleke: Vell., Plin.

2. Callaïcus (Gallaïcus) 3 = Callaecus (Gallaecus): Call. hostis O., Gall. gens Plin., Call. Lampon (neki dirkalni konj) Sil., Call. metallum Sil. ali aurum Mart.; subst. Callaïca -ae, f (sc. gemma) kaleški dragulj, moten, rumenkast dragulj, ki je dobil ime po barvi kaleškega zlata: Plin.

Calvīnus -ī, m (Calvus) Kalvin, Plešec, priimek pripadnikov raznih rim. rodov. Poseb.

1. T. Veturius Calv. Tit Veturij Kalvin, konz. l. 321, zajet v Kavdijski soteski: L.

2. C. Sextius Calv. Gaj Sekstij Kalvin, ki je kot prokonz. l. 123 ustanovil mesto Aquae Sextiae (zdaj Aix v Franciji): L., Vell.

3. gl. Domitius. — Kot fem. Calvīna -ae Kalvina, neka priležnica: Iuv., Suet.

Cameria -ae, f Kamerija, prastaro sabin. mesto v Laciju: L. — Soobl. Camerium -iī, n Kamerij: Plin., T. — Od tod adj. Camerīnus 3 kamerski, iz Kamerije: Sid. Kot priimek slavnega rodu Sulpicijev Camerīnus -ī, m Kamerin, Kamerski: L.; od tod apel. Camerīnī = imenitni ljudje, imenitniki: Iuv.; subst. pl. Camerīnī -ōrum, m Kamerci, preb. Kamerije: Val. Max.

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

caracalla -ae, f in caracallis -is, f (gal.) do gležnjev segajoč plašč z oglavnico (kapuco): Hier.; pri Rimljanih ga je uvedel ces. Mark Avrelij Antonin (Basijan) (caracalla Antoniana Lamp.); od tod njegov priimek Caracalla Karakala: Aur., Aus.

Caryae -ārum, f (Καρύαι) Karije, trg v Lakoniji s slovitim Artemidinim (Dianinim) svetiščem: L., Vitr. Od tod

1. preb. Caryātēs -ium, m Karijci: Vitr.

2. Caryātis -idis, f (Καρυᾶτις) Kariatida, Karijska, Artemidin priimek: Serv.; pl. Caryātidēs, acc. -idas, f
a) Kariatide, lakonske deklice, ki so služile v Artemidinem svetišču (Praksitelova slika): Plin.
b) arhit. kariatide, dekliški kipi z ogredji na glavah: Vitr.

3. Caryātīum -iī, n Kariatij, Artemidino svetišče v Karijah: Lact.

4. Caryus 3 karijski: Diana Stat.

Catiēnus 3 Kacien(ov), rim. priimek, npr. T. Catienus Ci. ep. Tit Kacien. Catiēna -ae, f Kaciena, znana sramotnica: Iuv.

Catilīna -ae, m Katilina, priimek Sergijev. Najbolj je slovel L. Sergius Catilina Lucij Sergij Katilina, zarotnik l. 63: Ci., S., Lucan.; v pl.: omnes Catilinas Acidinos postea reddidit Ci. ep. Katilino in njegovo drhal, Marcus Cicero inter Catilinas, Clodios iactatus Sen. ph. med ljudmi, kakršna sta bila Katilina in Klodij. Od tod adj. Catilīnārius 3 Katilinov, katilinski: Ci. idr.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

Catullus -ī, m Katúl, rim. priimek. Poseb.

1. C. (po drugih napačno Q.) Valerius Cat. Gaj (Kvint) Valerij Katul, slavni lirik in epigramatik, Nepotov prijatelj, roj. l. 87 v Veroni, umrl okoli l. 50: N., H., O., Tib., Pr. idr. Od tod adj. Catulliānus 3 Katúlov: basia Mart.

2. Catullus (Urbicārius) Katul Urbikarij, mimograf v Domicijanovem času: Iuv.

3. Cat. Messālīnus Katul Mesalin, ovaduh v Domicijanovem času: Iuv., Plin. iun.

4. Catulla Katula: Iuv.

catulus -ī, m (prim. umbr. catel = lat. catulus; cattus, catta)

1. živalski mladič, skòt, pl. (o kačah) zalega: Luc. ap. Non., suis Pl. prasè, leaenae H. ali leonis H., Ambr. levček, ovis Col.; v pl.: ferai (= ferae) catuli Lucr., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., dum... catulos ferae celent inultae H., c. cervae H. jelenčki, srnice, c. ursae O. medvedki, c. (luporum) V. volčiči, c. leonini Val. Max., vulpis Plin. ali vulpini c. Ph. lisičke, c. tigris, simiae, mustelae, lacertae, serpentis Plin.

2. ščenè, mlad pes, psiček: Varr., Col., Plin., Lamp., Chrysippus, qui... omnia in perfectis et maturis docet esse meliora, ut in equo quam in eculeo, in cane quam in catulo Ci., sic canibus catulos similīs, sic matribus haedos noram V., venaticus,... militat in silvis catulus H.; preg.: aliter catuli longe olent, aliter sues Pl. — Kot nom. propr. Catulus -ī, m Kátul, „Psiček“, „Pesek“, priimek Lutacijevega rodu (gl. Lutātius).

3. pren. psiček, nekakšna spona: Luc. ap. Non.

celer -eris -e, adv. celeriter (prim. gr. *κέλλω, κέλομαι gonim, tiram, κελεύω priganjam, ukazujem, κέλης konj dirkač, βουκόλος goveji pastir, lat. celsus)

1. hiter, nagel, uren: N., L., T. idr., face te propere celerem Pl., sagittae, navis O., canis, equus, classis Tib., iambi H. lahkotni, progenuit pedibus celerem V. brzonogega, quam habui, absumpsi celeriter Pl., cisio celeriter ad urbem advectus Ci., imperata celeriter fecerunt C., Cu., celerius omnium opinione C. hitreje kakor se je sploh mislilo; enalaga: c. pedes Pr., alae, corpus, fuga V.; z abl.: celer iaculo V. spreten v metu kopja, pennā O., motu Lucan.; pesn.
a) z inf.: celer sequi Aiax ali celer excipere aprum H.
b) z gen. gerundii: c. nandi Sil.

2. pren.
a) nagel, hiter, uren: consilium Ter., celeri auxilio opus est N., celeria remedia N. hitro učinkujoča, animus c. V., oratio Ci. mens, quā nihil est celerius Ci., c. victoria C. hitro dobljena, mors Tib., Suet., quā fata celerruma (sunt) V. kjer smrt najhitreje nastopi; z abl.: cogitatione ali sensu celer Vell. nagle doumljivosti, uvae celeres proventu Plin.
b) v slabem pomenu prenagel, prehiter, silen, vročekrven: consilia celeriora L.; pesn. z inf.: irasci celer H. nagle jeze, oderunt sedatum celeres H.

3. subst. Celerēs -um, m hitreci, sprva jezdeci, pozneje rim. vitezi: Plin., Dig. idr., trecentosque armatos ad custodiam corporis, quos Celeres appellavit... habuit (Romulus) L. Razdeljeni so bili v tri centurije (Ramnes, Tities, Luceres), vsaki je načeloval tribun (tribunus Celerum): praeco ad tribunum Celerum, in quo tum magistratu forte Brutus erat, populum advocavit L. Numa je število centurij podvojil, Tarkvinij Prisk pa pomnožil na 1200 mož (gl. tudi tribūnus). V sg. Celer načelnik Celerum in Remov morilec: O. (Fast. IV, 37 in nasl.) — Celer -eris, m Celer (Hitri), priimek Cecilijevega, Domicijevega, Egnacijevega, Mecijevega in Novijevega rodu. Samo Celer
a) Atikov osvobojenec: Ci. ep.
b) stavbenik v Neronovem času: T.
c) neki vitez v Domicijanovem času: Plin. iun.

Opomba: Neutr. celere = celeriter: Pac. fr., Enn. ap. Non., Lex ap. Front., Cypr.; celer kot fem.: L. Andr. ap. Prisc., Lucr., Cael.; celeris kot masc.: Naev. fr., Ca. ap. Prisc. Gen. pl. celerum nam. celerium: Cael. Nenavaden superl. celerissimus: Enn. ap. Char. et ap. Prisc., Matius ap. Prisc.

centō -ōnis, m (prim. gr. κέντρον suknja iz cunj)

1. krparija, zaplate, cunje, skrpano oblačilo itd.: Ca., Petr., Col., Plin. idr., centones iniecerunt, ne tela tabulationem perfringerent C. skrpane blazine in cunje; kot kape pod šlemom Amm.; preg.: centones alicui sarcire Pl. natvesti komu kaj, nalagati ga.

2. pren. centon, zvrst pesmi, skrpane iz raznih verzov drugih pesmi: Cento Nuptialis Aus. — Centō Centon, rim. priimek, npr. C. Claudius Cent. Gaj Klavdij Centon, konz. l. 240: Ci.