Franja

lūtēr -ēris, m (gr. λουτήρ) umivalnik, umivalna posoda, medenica: Hier.

magida -ae, f (prim. gr. μαγίς -ίδος) namizna posoda, skleda: Varr.

magis¹ -idis, f (prim. gr. μαγίς -ίδος) namizna posoda, skleda: Varr., N. ap. Plin., Paul. (Dig.).

ministerium -iī, n (minister)

1. (po)strežba, služba, službovanje, posel, oskrbovanje, oskrba, uprava, upravljanje: V., Val. Max., Petr., Aur., Amm., aquila velut ministerio missa L. za strežbo, quod ministerium (sc. coqui) fuerat, ars haberi coepta (o kuharstvu) L., ministerium alicui facere Iust. ali praestare, exhibere Icti. (po)streči komu ali koga, partita ducibus multitudinis ministeria esse L., corpora ali membra fessa diurnis ministeriis O. od dnevnih opravil, m. nauticum L. mornarska služba, imperii L., poculorum Serv. točajstvo, služba točaja, adhibere aliquem ad ministerium L. k strežbi pri žrtvovanju, ministerio fungi L. kako službo opravljati; cameli iumentorum imperiis funguntur L.; m. pedum Plin.; ministerium = pomoč: Catonis Vell., obiit autem, ut opinio fuit, fraude Tiberi, ministerio et opera Cn. Pisonis Suet., quam ut esset cuius ministerio ac fraudibus liberos Germanici circumveniret Suet.

2. meton. pomočniki, pomagači, strežniki, služabniki, sluge, posli, (strežno) osebje: Plin., scribarum ministerium L., principi ministeria circumdare T., ministeria magistratibus et sacerdotibus conscribere T. nižje uradnike, atratum coquinae ministerium Amm., aulicum Lamp. dvorni služabniki, ministeria vini atque convivii Hier., varia arenae ministeria Suet.
b) namizna posoda, posodje, jedilni servis, namizje (= pribor in servis): Paul., ducentarum librarum argenti pondus ministerium Lamp.

modiolus -ī, m (demin. k modius) „merica“

1. posoda za pitje: Dig.

2. vedro ali oboj pri zajemalnem (vodnem) kolesu: modioli quadrati Vitr., modioli gemelli Vitr. „škornja“, trobi, cevi za bate (pri mehanskih napravah).

3. okrov, ohišje vrvi pri balistah in katapultih: Vitr.

4. pesto = osrednji del kolesa, skozi katerega gre os: Plin., Vitr.; tudi pri stiskalnici za olje: Ca.

5. medicinski instrument, vrtalo z nazobčanim robom, lobanjski sveder, trepan (= gr. χοινίκιον): Cels.

mortārium -iī, n (gl. morētum)

1. možnar: Pl., Ca., Col., aereum, plumbeum, lapideum Plin.

2. posoda za malto, maltárka, mortnica: Plin., Vitr.; meton. malta, mort: Vitr.

3. možnarju podobna luknja ali kotanja okoli drevesa: Pall.

murra² (murrha, myrrha) -ae, f (prim. gr. τὰ μόρρια, τὰ μούρρινα (orientalsko ime za material, iz katerega so izdelovali kozarce in veze), perz. mori, muri steklena kroglica)

1. rudnina jédavec, fluorít; iz redkih večjih kosov te rudnine so izdelovali dragocene posode: maculosae pocula murrae Mart.

2. meton. posoda iz jédavca: non auro murraque bibunt, sed gurgite puro vita redit Lucan., nos bibimus vitro, tu murrā Mart., murras graves crystallaque portat Stat.

nānus -ī, m (izpos. gr. νάννος, νᾶνος)

1. pritlikavec (čisto lat. pumilio): Iuv., nanus et ipse suos breviter concretus in artus Pr., (sc. nanus) vox in consuetudine vulgi frequens Graeca origine: νάνους Graeci vocant brevi atque humili corpore homines, paulum supra terram exstantes Gell., nani et nanae Lamp.

2. metaf.
a) pritlikava žival, npr. pritlikavi mezeg, konjič itd.: nanus de mulis aut equulis vulgo dicitur Helvius Cinna ap. Gell.
b) nizka, plitva posoda za vodo: Varr., P. F.

naustibulum -ī, n (nāvis) ladjičasta posoda, posoda v obliki ladje: P. F., naustibulum vocabant antiqui vas alvei simile videlicet a navis similitudine Fest.

nīdus -ī, m (iz *ni-zdos iz *ni (navz)dol (prvotni loc. od *en v) in kor. *sed- sedeti; prvotno torej „mesto za sedenje“; prim. skr. nīḍa- = stvnem. nest = nem. Nest = sl. gnezdo, hr. gnijézdo)

1. gnezdo: Varr., Suet. idr., volucres videmus … effingere et construere nidos Ci., nidum tignis suspendit hirundo V., nidum ponit avis H., nec facit (sc. haec volucris) in ramis altoque cacumine nidos O., confingere, facere nidos Plin., nidum ex lino intexere Plin., nidos texere Q., suis in terris struere nidum S.; pesn. pren.: me … maiores pennas nido extendisse loqueris H. = da sem poletel previsoko, da sem se povzpel nad svoj stan.

2. metaf.
a) bivališče, dom, domovališče, stanovanje, poseb. udobno domovanje: n. celsae Acherontiae H., tu nidum servas H. ti ostajaš doma, ti si lepo doma, n. senectae Aus. pribežališče, zavetišče.
b) knjižna omara: de primo dabit alterove nido rasum pumice purpuraque cultum denaris tibi quinque Martialem Mart.; zaničlj. kót: hos nido licet inseras vel imo, septem quos tibi misimus libellos Mart.
c) gnezdu podobna pivska posoda, kozarec, čaša, kup(ic)a, lonček, vrč(ek): n. potilis Varr. ap. Non.

3. meton. goliči, mladiči v gnezdu, gnezdači: hirundo pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., ore ferunt (sc. volucres) dulcem nidis inmitibus escam V., nidi queruli Sen. tr.; metaf. sesajoči mladiči, leglo, zarod v svojih hlevih: in cubili suam quisque matrem nidus exspectat Col.

onyx -ychis, acc. sg. -ycha, acc. pl. -ychas, m in f (gr. ὄνυξ noht) od tod meton. (zaradi svetle barve)

1. f óniks, rumenkast poldragi kamen z belimi in rdečimi progami, iz katerega so starodavniki izdelovali kameje: Plin., Vulg.

2. f óniks, alabáster, rumenkast marmor kot material za izdelavo
a) najrazličnejših posod: Plin.
b) talnih plošč: totāque effusus in aulā calcabatur onyx Lucan., calcatusque tuo sub pede lucet onyx Mart.; meton. alabástrna posodica kot mazilnica ali dišavnica (stekleničica, pušica za dišave): nardi parvus onyx H. steklenička z nardovim oljem, o. murreus Pr.; fem. pri Mart. — Soobl. onychus -ī, m alabástrna posoda kot nočna posoda: Lamp.

3. óniks, školjka iz vrste pokrovač: Plin.

ōrca¹ -ae, f (menda sor. z urceus)

1. lončena, trebušnata posoda, sod:
a) za mošt: Varr.
b) za smokve: Col., Plin., P. F.
c) za nasoljene ribe: Pers., Byzantia H. (z bizantinskimi tuni).
d) kot mera: Vop., Cass.

2. lijak, sipalnik (za kocke pri kockanju): Pers., Pomp.

piperātōrium -iī, n (piperātus) pôprnica, posod(ic)a za poper: vasis argenteis legatis, continentur … piperatoria Paul.

plumbeus 3 (plumbum)

1. svinčen, svinčev: glans Lucr. svinčenka, vas Plin., color Plin. svinčena (svinčeva) barva, ictus Prud. udarci z bičem, opremljenim s svinčenimi kroglicami (svinčenkami), nummus Pl. svinčen (= nič vreden) denar (novec); subst. plumbeī -ōrum, m (sc. nummi) svinčeni (= nič vredni) novci: Mart.; plumbeum -eī, n svinčena posoda: Ca., Col., Mart.

2. metaf. „svinčen“
a) top, ne(upo)raben: pugio Ci., Aug., gladius Ci.
b) slab: vina Mart., carmina Aus.
c) topoumen, topoglav, omejen, neumen: plumbeus in physicis Ci., asinus Ter.
d) brezčuten, brezčustven, hladen: cor Licinius Crassus ap. Suet.
e) težek (težak) kakor svinec, hud, nadležen: ira Pl., auster H. „težek kot svinec“ = sopar(ič)en, vroč.

polūbrum (pollūbrum) -ī, n (polluere) = gr. λέβης umivalna posoda, umivalnik, pomivalno korito, pomivalnik, umivalna medenica: Arn., argenteo polubro, aureo eglutro L. Andr. ap. Non., neque in polubro mystico coquam carnes quibus satullem corpora ac famem ventris Varr., [polubrum pelluv]ium in [sacrificis vas, quod nos pelvem dicimus] Fest., polubrum quod Graeci χέρνιβα, nos trulleum vocamus P. F., polubrum sinistrā manu teneto, dexterā vasum cum aqua Fabius Pictor ap. Non.

pōtōrius 3 (pōtor) pivski: vasa Plin., cantharus Arn., argentum Icti. srebrno pivsko posodje; subst. pōtōrium -iī, n pivska posoda, čaša, kupa, kozarec: Plin.

scorteus 3 (scortum)

1. kožnat, kožén, kóžen, usnjen, usnjat: paenula VARR. FR., MART., pulvinus CELS., fascinum PETR., sacculus P. F., ne quid scorteum adhibeatur AUCTOR AP. VARR. nobena usnjina. Od tod subst.
a) scortea -ae, f kožuh, usnjeno oblačilo, usnjina: SEN. PH., MART.
b) v soobl. scortia -ae, f usnjena posoda za olje, usnjena cev: ISID.
c) scortea -ōrum, n usnjina, stvari (izdelki) iz usnja: VARR., P. F., scortea non illi fas est inferre sacello O.

2. metaf. usnjat = star, zgrbančen; v besedni igri: scortum scorteum AP.

sentīnāculum -ī, n (sentīna) lopata ali zajemalna posoda (zajemalka) za planje (izčrpavanje) ladijske kaluže (kal(ež)a, gošče): PAUL. NOL.

sēria -ae, f velika podolgovata, trebušasta lončena posoda, velik vrč, sod, kad, bečvà (bèčva), čebèr (čèber), banja (za vino, olje, sadje idr.): PL., TER., CA., VARR., L., COL., PERS., LAMP., DIG.

sextāriolus -ī, m (demin. sextārius) sekstaríol = posoda, držeča en polič (sextārius), polìč, políček: itaque licebit in sextariolo scribas AUGUSTUS AP. SUET.