Franja

Bēlus -ī, m (Βῆλος)

I.

1. (v svetem pismu Baal) Bel ali Baal, azijski predzgodovinski kralj, ki je dal zgraditi Babilon in ustanovil asir. kraljestvo. Pozneje so ga enačili s Herkulom in Jupitrom: Ci. (ki ga v spisu De nat. deor. III, 16, 42 pomotoma postavlja v Indijo), Min., Amm., Serv., Orchamus septimus a prisci numeratur origine Beli O. V gr. mitologiji je Bel Pozejdonov sin, egipt. kralj, Danajev, Egiptov in Kefejev oče in praoče tirskih kraljev: V. Zato si ga V. predstavlja kot Didoninega očeta, ki je osvojil Ciper in ga predal Tevkru. Od tod patronim
a) Bēlīdēs -ae, m (Βηλίδης) Belid, Belov potomec: surge, Belide (= Egiptov sin Lynceus) O., Belidae nomen Palamedis (= Kefejev pravnuk Palamedes) V., Belidae fratres (= Danaus in Aegyptus) Stat.
b) Bēlis -idis, f (Βηλίς) Belida, nav. pl. Bēlidēs -um, f (Βηλίδες) Belide (= Danaides), Danajeve hčere, Belove vnukinje: O.
c) Bēlias -adis, f = Bēlis: Sen. tr.

2. Bel, neznan mag: Arn. —

II. Bel, rečica v Feniciji: T. —

III. Bel, neki dragulj: Plin.; drugačen pa je Beli oculus dragulj mačje oko: Plin.

caelus -ī, m (prim. caelum 2) nebo: Vitr., Petr., caelus profundus Enn. ap. Non.; pl. caelī -ōrum, m: Lucr., Eccl., Serv. — Pogosto pooseb. Caelus -ī, m Cel, Nebo, bog neba (nebes), sin Etra (Aether) in boginje dneva (Dies), Saturnov oče: Enn. et Varr. ap. Non., Ci., po Ci. tudi Vulkanov in Merkurjev oče, po Ci. in Serv. tudi Venerin oče.

Cambȳsēs -is, m (Καμβύσης, iz perz.) Kambiz (perz. ime)

I.

1. oče Kira st., Mandanin mož: Iust.

2. sin in naslednik Kira st.: Val. Max., Lucan., Mel., Iust.

— II.

1. reka, ki izvira na Kavkazu: Mel., Plin.

2. medijska reka: Amm.

Camisarēs -is, m Kamizar, Datamov oče, perz. satrap: N.

Capys -yis in -yos, acc. -yn, abl. -ye in -y, m (Κάπυς) Kapis, moško ime

1. Anhizov oče in Asarakov brat: Enn. (tudi Capis), Acc. fr. (tudi Capis), O., Serv.

2. Enejev tovariš, po katerem je baje dobila ime Kapua: V.

3. kapuanski kralj: S. fr., Serv., L.

4. osmi kralj v Albi, Kapetov oče: L., V., O., ustanovitelj Kapue: Suet.

Cebrēn -ēnis, m (Κεβρήν) Kebren, rečni bog v Troadi, Enonin in Hesperijin oče; od tod Cebrēnis -idos, f (Κεβρηνίς) Kebrenova hči, Kebrenida = Hesperija: O., Stat.

Celeus -ī, m (Κελεός) Kelej, Triptolemov oče, kralj Elevzine in strežnik boginje Cerere, ki ga je učila poljedelstva in ga seznanila z misteriji: V., O., Hyg.

celsus 3, adv. -ē (gl. *cellō¹)

1. kvišku moleč, štrleč in od tod vznesen, vzvišen, visok: quae (natura) primum eos (homines)... celsos et erectos constituit Ci., c. vortex montis Ci., Appenninus, Acherontia H., turres H., O., arx., Capitolia, urbs, puppis V., collum, remigia O., celsus in cornua cervus O. s štrlečim rogovjem, laetitia vitium celsius evagatur Col., celsius assurgere Cl. ali consurgere Amm.; z abl.: celsus haec corpore... dicebat L.

2. pren.
a) po dostojanstvu visok, vzvišen: eques Stat., senatus ali senatūs turba Sil., sedes celsissima dignitatis et honoris Ci., celsae natorum aequavit honori Stat. visokorodnih (drugi berejo: celso... honore), celsius evocari Col.
b) v duševnem oziru velikosrčen, velikodušen, velik: celsus et erectus et ea, quae homini accidere possunt, omnia parva ducens Ci., celsus (po drugih celsā) mente Sil., quo generosior celsiorque est Q.; occ. v slabem pomenu: visok, prevzeten, ohol, ošaben: erectum et celsum vagari toto foro Ci., celsi et spe haud dubia feroces L., celsi praetereunt austera poëmata Ramnes H., celsus profatur Sil. — Kot ime več rim. rodov Celsus -ī, m Celz, poseb.

1. C. Cels. Albinovanus Gaj Celz Albinovan, Horacijev prijatelj, lirski pesnik, ki je kot scriba spremljal Tiberija na njegovem pohodu v Armenijo (l. 20): H.

2. A. Cornelius Cels. Avel Kornelij Celz, sloveči zdravnik in učenjak v Tiberijevem času, napisal je enciklopedično delo (Artes) v 20 knjigah, od katerih je ohranjenih samo 8 (VI.—XIII.) de medicina: Col., Q., Veg.

3. P. Iuventius Cels. Publij Juvencij Celz, oče in sin, oba izvrstna pravnika, oče v Vespazijanovem času: Dig., njegov slavnejši sin v času Trajana, Domicijana in Hadrijana: Plin. iun., Ulp. (Dig.)

Cephalus -ī, m (Κέφαλος) Kefal,

1. sin Merkurja (Hermesa) in Herze, vnuk tesalskega kralja Eola, lepi lovec, mož Prokride, ki jo je na lovu nehote ustrelil; zato ga je areopag pregnal iz Aten: O., Hyg., Serv.

2. oče gr. govornika Lizije (Lysias): Ci. ep.

Cēphe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κηφεύς) Kefej,

1. Belov sin, kralj v Etiopiji, Kasiopin mož, Andromedin oče, naposled sprejet med zvezde: Ci., O., Hyg., Mel. Od tod
a) adj. Cēphēïus 3 (Κηφήϊος) Kefejev, kefejski: Andromeda O., Pr., virgo (= Andromeda) O., arva O. etiopska. Cēphēus 3 (Κηφῇος) = Cēphēïus: Meroë Pr. etiopska.
b) patronim Cēphēïs -idis, f (Κηφηίς) Kefeida = Andromeda: O. (z voc. Cepheï).

2. neki argonavt: Hyg.

Cēphīsos (Cēphīsus) -ī, m (Κηφισός) Kefiz

1. beotska reka, ki se izliva v Kopajsko jezero: O., Lucan., Plin.; kot rečni bog Narcisov oče: O., Stat. Od tod adj. Cēphīsius 3 (Κηφίσιος) Kefizov, subst. Cēphīsius -iī, m Kefizid = Narcissus: O.; Cēphīsis -idis, f (Κηφισίς) Kefizova, kefiška: undae O.

2. atiška reka zahodno od Aten, pri Munihiji izlivajoča se v Saronski zaliv: O. Od tod adj. Cēphīsias -adis, f (Κηφισιάς) kefiška: ora O. = munihijska, kjer je prebival Prokrust.

Chāonēs -um, acc. -as, m (Χάονες) Haonci, pelasgovsko ljudstvo v severozahodnem Epiru med Dodono in Akrokeravnijskim rtom (prim. Chāōn): L., Plin., Cl. Od tod adj.

1. Chāonius 3 (Χαόνιος) haonski, pesn. = epirski, dodonski: sinus O., portus, campi, glandes V., pater V. dodonski oče (Jupiter), columbae (kot ptice vedeževalke v Dodoni) V., Pr., vertex Lucan., arbores Sen. tr. ali nemus Stat. dodonski hrasti, hrastov log v Dodoni, truncus, Iuppiter Val. Fl. victus (= glandes) Cl.; subst. Chāonia -ae, f (Χαονία, sc. γῆ) Haonija, haonska pokrajina: Ci. ep., V., L. idr.

2. Chāonis -idis, f haonska, pesn. = epirska, dodonska (dodonskemu Jupitru posvečena): ales (golob) O., arbor O. = quercus Sen. tr.

chaos, acc. chaos, abl. chaō, drugih sklonov v klas. lat. ni (Prisc. navaja neizpričan gen. chaus, dat. chaï, Serv. ima gen. Chaï), n (gr. τὸ χάος) haos (kaos), m

1. neizmerna praznina v podzemlju, kraljestvo teme, podzemlje: Sen. tr., Val. Fl., Stat., per chaos hoc ingens vastique silentia regni... oro O., possidet alter (Neptunus) aquas, alter (Pluto) inane chaos O.

2. pooseb. kot nom. propr. Chaos Haos, podzemeljsko božanstvo, oče Noči in Ereba: Hyg., Sen. tr., Q., Sil., Chaos et Phlegeton V., ter centum tonat ore deos, Erebumque Chaosque V., et Noctem Noctisque deos Ereboque Chaoque convocat O.

3. pren. neizmerna, trda tema: Cimmerium Stat., horridum Prud.

4.
a) neizmerna temna praznina, v kateri je nastalo vesolje: Varr., Sen. ph.
b) po kasnejših nazorih brezoblična prasnov, iz katere je nastalo vesolje: Sen. tr., Lucan., Lact., inque suas partes cessit inane chaos O., unus erat toto naturae vultus in orbe, quem dixere chaos, rudis indigestaque moles O.; met. ustvarjenje: aque chao divûm numerabat amores O.

Chrȳsa -ae, f in Chrȳsē -ēs, f (Χρύση) Hriza,

1. mizijsko mesto z Apolonovim svetiščem, v katerem je bil svečenik Hriz (Chrȳsēs), Hrizidin (Chrȳsēis) oče: O. (z obl. Chrȳsa), Mel. in Plin. (z obl. Chrȳsē).

2. otok pri Kreti: Plin. (z obl. Chrȳsa), Mel. (z obl. Chrȳsē).

4. azijsko predgorje: Plin. (z obl. Chrȳsē).

Chrȳsāōr -oris, m (Χρυσάωρ) Hrizaor, Neptunov in Meduzin sin, Gerionov in Ehidnein oče: Hyg.

Chrȳsēs -ae, m (Χρύσης) Hriz,

1. Apolonov svečenik v mizijski Hrizi (gl. Chrȳsa), oče Astinome (Astynome), ki jo je sicer ugrabil Ahil, a so jo Grki kot plen prisodili Agamemnonu; ko je Apolon kaznoval gr. vojsko s kugo, so morali Grki Astinomo vrniti očetu: Luc. (z gen. Chrȳsī), O., Hyg. (z dat. Chrȳsī). — Chrȳses kot naslov Pakuvijeve tragedije: Ci. — Od tod patronim Chrȳsēïs -idos, acc. -ida, f (Χρυσηΐς) Hrizeida, Hrizova hči Astinoma (ki jo Hom. imenuje le Χρυσηΐς): O. Soobl. Chrȳsēïda -ae, f: Hyg.

2. Agamemnonov in Hrizeidin sin: Hyg.

Cicerō -ōnis (cicer, prim. Piso, Fabii) Ciceron, priimek Tulijevega rodu. Poseb.

1. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov ded, umrl l. 106: Ci.

2. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov oče: Ci.

3. L. Tullius Cic. Lucij Tulij Ciceron, brat 2., okrog l. 103 se je učil govorništva na Rodosu; njegov sin z istim imenom je živel v Atenah in Sirakuzah ter umrl l. 68: Ci.

4. M. Tullius Cicero Mark Tulij Ciceron, slavni govornik, rojen 3. I. 106 v Arpinu, na Antonijevo povelje umorjen 7. XII. 43: S., Q. idr.

5. M. Tull. Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov sin, rojen l. 65, v državljanski vojni je bil na Pompejevi strani: Ci., Plin.

6. Q. Tull. Cic. Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat, rojen l. 102, oženjen s Pomponijo, Atikovo sestro, od katere se je ločil l. 44, l. 43 je bil umorjen hkrati s svojim sinom Kvintom Tulijem Ciceronom, rojenim l. 66: Ci. ep., C. — Pl. Cicerōnēs
a) = Cicerona, sinova Marka in Kvinta Tulija Cicerona: Ci. ep., Cicerones pueri Ci. ep.
b) = možje, kakršen je bil Ciceron: Sen. ph. Apel. Cicerō Ciceron = velik govornik: Ven.; prim.: apud posteros vero id consecutus (M. Tullius), ut Cicero iam non hominis nomen, sed eloquentiae habeatur Q. — Od tod subst. Ciceromastīx -īgis, m Ciceronov bič (po zgledu Ὁμηρομάστιξ), sramotilni spis Largija Licinija proti Ciceronu: Gell. Adj. Cicerōniānus 3 Ciceronov, ciceronski: simplicitas Plin., aquae Plin. vodni vrelec, zdravilen za oči, v Ciceronovi vili v Puteolih; subst. Cicerōniānus -ī, m ciceronovec, Ciceronov pristaš: Hier.

Cinyras -ae, acc. -am in -ān, voc. -ā m (Κινύρας) Kinira,

1. asirski kralj, čigar ošabne hčere je Junona spremenila v stopnice svojega svetišča: O.

2. mitični svečenik v ciprskem Pafu, Apolonov ljubljenec, Afroditin svečenik, oče Mire (Myrrha) in Adonisa, ki mu ga je rodila Mira, po tem se je usmrtil: O., Hyg., T. Od tod adj. Cinyrēius 3 Kinirov: virgo (= Myrrha) O., heros ali iuvenis (= Adonis) O. Cinyraeus 3 Kinirov, kinirski: Cyprus Lucan., Cinyrēus 3 Kinirov, kinirski: germina (= mire) Stat.

circumdō -dare -dedī -datum obda(ja)ti

1. okrog da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), ovi(ja)ti: ligna et sarmenta Ci., umbras Pr. (o drevesu) senco naokrog dajati, fasciam circa alvum Cels.; z dat.: bracchia collo O. = (v tmezi) collo dare bracchia circum V. okoli vratu položiti, vincula collo O., vincula plantis V. privezati si sandale, arma humeris V. nase dajati, lectis aulaea Cu., capiti diadema Cu. nadeti si; o osebah: donec... circumdaret principi ministeria T. dokler ni... obdal cesarja s služabniki, utrique lateri equite circumdato T.; med.: hinc patre, hinc Catulo lateri circumdatis L. ko je šel oče ob eni, Katul ob drugi strani; occ. okrog česa postaviti (postavljati), napraviti (napravljati), zgraditi: murum Col., murus circumdatus C., c. munitionem Auct b. Afr., exercitum S., stationes T.; z abl. loci: turres toto opere C. po celi črti utrdbe, Caninius toto oppido circumdat munitiones Hirt.; z dat.: fossam cubiculari lecto Ci. murum silvae Sen. ph. ali nemori Cu., urbi murum Iust., equites cornibus, exercitum hostium castris L., satellites armatos contioni L. zbor obkrožiti z oboroženci, sibi milites T.; pren. pridobiti, podeliti, da(ja)ti: quos (cancellos) mihi ipse circumdedi Ci., famam paci circumdedit T., Catilina et Milo Ciceroni famam circumdederunt T., corruptis moribus libidines c. T. pridružiti.

2. z abl. instrumenti obda(ja)ti s čim, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), opasati, ograditi (ograjevati): Troiam flammis V., totam arborem flammis Ph., portus moenibus circumdatus N., regio insulis circumdata Ci., nemus muro circumdatum Cu., c. saltūs canibus V., argentum auro V., aciem raedis V., oppidum quinis castris C., oppidum munitione Hirt., senex circumdatus sertis Sen. rh. ovenčan; pogosto o obleki: ipse agresti duplici amiculo circumdatus N. oblečen, ogrnjen, c. tempora vittis O., corpus amictu O.; v pass. pesn. z grškim acc.: virgineos circumdata comptus Lucr., Sidoniam picto chlamydem circumdata limbo V.; pren.: figuram mundi levitate circumdedit Ci. mu je dal gladko lice, exiguis quibusdam finibus totum oratoris manus c. Ci. nekako tesno omejiti, minus octoginta annis circumdatum aevum Vell. omejena, Britannici pueritiam robore c. T. z okrepitvami oskrbeti.

Cisse͡us -eī, m (Κισσεύς; sklanja se kakor Orphe͡us) Kisej

1. traški kralj, Hekubin oče: Enn. ap. Serv., Hyg. Od tod patronim Cissēis -idis, f Kiseida, Kisejeva hči Hekuba: V., Serv.

2. Rutulec, Turnov tovariš: V.