Franja

coliās -ae, m (gr. κολίας) kolija, neke vrste tun: Plin.

coluthia -ōrum, n (gr.) kolutije, neke bagrenke: Plin.

concordia -ae, f (concors)

1. enodušnost, istomiselnost, enotnost, složnost, sloga: concordiā parvae res crescunt, discordiā maxumae dilabuntur S., ex dissensione ad societatem concordiamque revocati Ci., concordiam constituere, confirmare Ci., disiungere Ci. ep. ali turbare L., ab diutina ira tandem in concordiam redigere ordines L., concordiae inter se consulere, concordiae in commune consulere L., concordiam et pacem firmare in perpetuum Cu., mirā concordiā vivere T. (o zakoncih), c. equestris Ci. (med vitezi), felix Pr., discors Lucan. (med pisano se gledajočimi knezi); pren. o abstr.: (temperantia) pacem animis affert et eos quasi concordiā quādam placat Ci., rerum agendarum ordo et, ut ita dicam, concordia Ci.

2. met. enodušen (zvest) prijatelj: et cum Pirithoo, felix concordia, Theseus O. eno srce in ena duša.

3. pren. soglasje, soglasnost, složnost, skladnost, privlačnost: Sirenum Petr. = sirenskega petja, vocum Col., nervorum Q., discors c. (sc. ignis et aquae) O. (prim.: discordia concors Lact.) ali rerum c. discors H. nesložna složnost (oksimoron): po Empedoklovem nauku, da vse nastane iz večnega nasprotovanja med prvinami, na katere delujeta νεῖκος καὶ φιλότης, rupta rerum c. Sen. ph., c. rerum et repugnantia Plin., c., quam magnes cum ferro habet Plin.

4.
a) pooseb. Concordia -ae, f Konkordija, Sloga, boginja sloge, ki je imela v Rimu in zunaj njega več svetišč, posvečenih po srečni poravnavi domače nesloge. Prvo tako svetišče je postavil Kamil na vzhodni rebri Kapitolija; tu je včasih zboroval senat: Ci., S., O.
b) več mest z imenom Concordia -ae, f Konkordija, poseb. α) venetsko mesto (zdaj Concordia Segittaria): Mel., Plin., Fr., Aur. β) luzitansko mesto: Plin.; — od tod preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Plin. γ) Concordia Iūlia Julijska Konkordija, rim. naselbina v betski Hispaniji, sprva Nertobriga: Plin., imenovana tudi Concordiēnsis colōnia Konkordijska kolonija (naselbina): Fr.; preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Fr. δ) triboško mesto v belgijski Galiji: Amm.
c) Concordia Konkordija kot osebno ime. α) priimek cesarja Vitelija: Suet. β) ime neke sužnje: Paul. (Dig.).

coralloachātēs -ae, m (gr. κοραλλοαχάτης) koralasti ahat: Plin. corallum, gl. cūralium (cū̆ralium). cōram (iz *coōram, adv. acc. iz cum in acc. neke iz ōs, ōris izpeljane oblike, še verjetneje pa pretvorba nekega *cōre = *co(m) ōre, po analogiji s clam, palam, perperam)

I. adv.

1. osebno, sam, navzoči, na svoje oči, včasih tudi ustno: Icti. idr., c. videre aliquem ali aliquid Pl., Gell., c. loqui cum aliquo Ci. ep., cum c. sumus Ci. ep. ker smo osebno skupaj, c. deferre aliquid Ci. ustno, c. (naspr. litteris) agere Ci., histriones c. sedenti non pepercerunt Ci., c. intueri aliquid Ci., haec c. cernere C., nati c. cernere letum V., eadem fere, quae ex nuntiis litterisque cognoverat, c. perspicit C., c. adesse C. osebno navzoč biti, c., quem quaeritis, adsum V., c. adest cerniturque Cu., c. audire H. na svoja ušesa, quod c. ex ipso audiebamus Ci.

2. javno, vpričo, pred očmi koga, (komu) v obraz, pred koga, kaj, pred kom, čim: illum huc c. adducam Ter., non imperabat c., quid facto opus esset Ter., libenter haec c. cum Q. Catulo at Q. Hortensio disputarem Ci., ille Diomedonte coram … inquit … N. Diomedontu v obraz, Manlius quoque ad restituendam aciem se ipse c. offert L. stopi naprej (= pred vojake), coram adgnoscere voltus … videbar V. pred očmi, jasno, ut veni c. H. ko sem predenj stopil, oscula c. dare O., c. convinci T., c. confodi Suet., c. deprehendi Ap. —

II. (po Ci.) praep. vpričo koga, pred kom,

1. z abl.: c. genero meo Ci., c. frequentissimo legationum conventu N., c. populo H., non ubivis coramve quibuslibet (recito) H., cantabit vacuus c. latrone viator Iuv.; zapostavljeno: te c. H., ipso Germanico c. T., se c., illo c., populo c. Suet.

2. z gen., toda le pri Ap. (enkrat): non quidem coram noxae prehensus pri dejanju samem, pri zločinu prijet; pogosteje pri istem piscu in cōram z gen. vpričo koga, pred kom: in coram omnium, in coram sui.

coramblē -ēs, f (gr. κοράμβλη) neke vrste kapus, ki baje slabi vid: Col. poet.

cottana (tudi cotana, cotona, coctana, coctona) -ōrum, n (gr. κόττανα) neke suhe smokvice (it. cotogna): Plin., Stat., Mart., Iuv.

cyanos (cyanus) -ī, m (gr. κύανος)

1. bot. modrica, modriš: Plin.

2. cian, neke vrste višnjelec: Plin.

cyparissiās -ae, acc. -ān, m (gr. κυπαρισσίας)

1. ciparisij, neke vrste mleček, menda garjavi mleček: Plin. (tudi z acc. cyparittian).

2. ognjena sled v zraku: Sen. ph., P. F.

cypēros -ī, m (gr. κύπειρος) bot. peronica, deloma tudi okrogla peronica, neke vrste loček ali bičje: Plin. — Soobl. cypēron -ī, n (gr. κύπειρον): Petr. poet., in cypērum -ī, n: Varr., Col.

dracō -ōnis (-ontis, acc. -ontem Acc. fr.), m (gr. δράκων)

1. zmaj (poseb. kot varuh zakladov), kača: Acc. fr., Ph., Sen. ph., Plin., Mart., patrimonium complexus quasi thesaurum draco Ci., draco iubatus Corn., erat ei in oblectamentis draco Suet. krotka (udomačena) kača.

2. pren.
a) (ozvezdje) Zmaj (tudi anguis, serpens): Ci.
b) v Trajanovem času vpeljano kohortno znamenje, zmaj: Vop., Amm., Veg., Prud., Cl.
c) kača = stara vinska trta: Plin.
č) dracō marīnus riba morska kača: Plin.
d) neke vrste kotel: Sen. ph.

duplicārius 3 (duplex) dvojni obrok (hrane) ali dvojno plačo (mezdo) dobivajoč, dvoobročen, kot subst. masc. vojak, ki dobiva dvojni obrok, vojak z dvojno plačo (mezdo), neke vrste poddesetnik: duplicarii dicti, quibus ob virtutem duplicia cibaria ut darentur institutum Varr., centuriones duplicariosque … securi percussit L.

egula -ae, f neke vrste žveplo: Plin.

elegīa, starejše elegēa, -ae, f (gr. ἐλεγεία, sc. ᾠδή)

1. elegična pesem, elegija: O., Q., Mart., Stat.; pri O. z grško mero v nom.: flebilis indignos, Elegēiā, solve capillos, venit odoratos Eligeiā nexa capillos.

2. neke vrste ličje: Plin.

elelisphacos (elelisphacus) -ī, m (gr. ἐλελίσφακος) neke vrste kadulja: Plin.

elephantiasis -is, f (gr. ἐλεφαντίασις) neke vrste garje ali gobe, ko postane koža trda in lisasta: Plin. — Soobl. elephantiōsis -is, f: P. Veg.

ēmarcus -ī, m (gal.) emark, neke vrste trta: Col., Plin.

emys -ydis, acc. pl. -ydas, f (gr. ἐμύς) emida, neke vrste sladkovodna želva: Plin.

enhydrus -ī, m (gr. ἔνυδρος) enhider, neke vrste ihnevmon: Amm.

epilēus -ēī, m (gr. ἐπίλειος) neke vrste jastreb: Plin.

ervilia (v rokopisih tudi ervilla) -ae, f (demin. ervum) neko sočivje, neke vrste čičerka: Varr., Col., Plin., Petr.