Franja

brocchus (brochus, broccus, bronchus, broncus) 3 (najbrž kelt.)

1. (ven) moleč, štrleč (o živalskih zobeh): dentes brocchi ali samo brocchi Varr.

2. pren. (o živalih in ljudeh) s štrlečimi zobmi: filius Pl. ap. Fest., rhinoceros Luc. ap. Non. — Kot subst. Brocchus -ī, m Brokh, priimek Furijevega in Anejevega rodu: Ci.; prim.: labra, a quibus Brocchi, Labeones dicti Plin.

būfō -ōnis, m (najbrž osko-sabelsko) krastača, krota: V.

būra -ae, f: Varr. in būris -is, acc. -im, f: Varr. ap. Serv., V., Arn. (najbrž osko-umbr. izpos. iz indoev. kor. gu, geu, prim. lat. imbūrus skrivljen, gr. γῡρόω krivim, γῡρός izbočen) krivina na zadnjem delu starorim. pluga, plužna nožica: ulmus flexa in burim V.

burdō -ōnis, m (najbrž osko-umbr.) mezeg, križanec med žrebcem in oslico (mulus je križanec med oslom in kobilo): Ulp. (Dig.), Vulg. — Kot priimek Burdō -ōnis, m Burdon, npr. Iulius Burdo T. — Soobl. burdus -ī, m: Acr.

burdunculus -ī, m (demin. burdō) bot., burdunkul, najbrž boraga, buraza: Marc.

cachry -yos, n (gr. κάχρυ) in cachrys -yos, f (gr. κάχρυς)

1. češarek, storž, češulja, mačica (o cvetnih in semenskih oblikah pri hrastu, smreki, boru, lipi, orehu, platani, topolu): Plin.

2. belo semensko jedro rastline crethmos: Plin.

3. smolnato seme rastline, ki jo Plin. imenuje rosmarinum, najbrž naš konjski koprc (Cachrys libanotis, Linn. = Hippomárathrum libanotis, Koch): Cels., Plin. — Soobl. cacrium: Plin. Val.

caetra, slabše cētra, -ae, f (najbrž kelt.) lahek usnjen ščit: V., L., Lucan., T. idr.

calamus -ī, m (gr. κάλαμος)

1. trst, trstina, trstje, trskovec: Lucr., Plin., calami palustres O., dispares O. (na dvocevni piščali, siringi), calamus cerā iungitur Tib.

2.
a) bil, bilka, steblo: lupini fragiles calami V., calamus altior frumento quam hordeo Plin.
b) pri drevju cepič, cepika: Col., Plin.
c) trst(je) kot dišavnica iz Arabije ali Sirije, najbrž naš kolmež: Ca., c. odoratus Col., Plin., ali aromaticus, Syriacus P. Veg.

3. met. stvari, izdelane iz trstja,
a) pisalna cevka, pisalo: Ca. fr., Ci. ep., Aus., Vulg., calamus scriptorius Cels., transverso calamo signum allinere H., calamos intingere Q., Mart.
b) trstenka, trstna (pastirska) piščal, frula: Pr., Sen. tr., ludere calamo agresti V., curvus calamus Cat., c. tibialis Plin.; v pl. = piščal, sestavljena iz več skupaj povezanih cevk, večcevna svirel, svirka, sopela, siringa: Lucr., Pr., calamos inflare levīs V., calamis agrestibus insonat ille O.
c) trstena strelica, puščica: O., Pr., calamos armare veneno V., arcum et calamos frangere V.
č) ribiška palica: calamo salientes ducere pisces O.
d) limanica, lepljenica za lovljenje ptic: Pr., Sen. tr., c. aucupatorius Mart.
e) kol za količenje vinske trte: Col.
f) označevalni, zaznamovalni drog: Col.
g) morilni drog (priprava za morjenje): Col.
h) kažipot v Egiptu: Plin.
i) roč na svetilniku: Vulg.
j) medic. pulmonis calamus dušnik, sapnik: Cael.

calcātae -ārum, f najbrž = zvezano protje: Auct. b. Hisp.

calcifraga -ae, f (calx² in frangere) bot. kalcifraga, najbrž jelenov jezik: Plin.

calvus 3 gol, plešast, brez las, kot subst. masc. plešec: raso capite calvus Pl., senex c. H., cucurbitā calvior Ap.; pren. o krajih in rastl. gol, prazen: si vinea a vite calva erit Ca., calvae restes Mart., nuces calvae Ca. (pri Plin. galbae) ali subst. samo calva -ae, f zgoraj goli črni lešnik(i): Petr. — Kot nom. propr. Calvus -ī, m Kalv, Plešec, ime Licinijevega rodu; gl. Licinius. Calva -ae, f Kalva, Venerin vzdevek, najbrž zaradi gal. vojne, ko so si dale rim. žene odrezati lase, da bi iz njih naredili tetive: Lact., Cypr., Veg., Serv.

cama -ae, f (najbrž sor. s χαμαί na tleh, χαμευνή nizko ležišče) kratka in nizka postelja, pograd: Isid.

camēlasia -ae, f (najbrž kontr. iz καμηληλασία) oskrbovanje (reja) državnih velblodov: Dig.

camēlopodium -iī, n (gr. καμηλοπόδιον velblodja noga) bot. najbrž klaš: Ap. h.

canārius 3 (canis) pasji: canaria herba Plin. bot., najbrž prstasti bar. Kot nom. propr.

1. Canāria (īnsula) Kanarski otok, eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae) v Atlantskem oceanu; tako so ga imenovali zaradi številnih psov: Plin., M.; v pl. Canāriae īnsulae Kanarski otoki, Kanari: Arn.

2. Canāriī -ōrum, m Kanarci, mavretansko ljudstvo, ki se je hranilo s pasjim mesom: Plin.

canīculātus 3 (canīcula 2.) najbrž zaradi pasje vročine zoglenel: uva Marc. (prim. Plin. XVIII, 28, 68, 272).

Cānidia -ae, f Kanidija, osvobojenka, Horacijeva ljubica, katere pravo ime je bilo najbrž Grātidia; ko se je pesnik sprl z njo, jo je napadal v satirah (Cānidia je tudi samogovoreče ime: cāna siva, stara): H.

canthērius (cantērius) -iī, m (najbrž iz gr. κανϑήλιος tovorni osel)

1. konj skopljenec, rezanec: Varr. idr., cantherius distat ab equo, quod capus (kopun) a gallo Paul., cantherii albi Ci. belci; occ. zaničlj. = mrha, kljuse: Pl.; met. o oslu: Tert.; o zaspanem, uživanja ljubezni nesposobnem človeku: quamquam vetus cantherius sum, mihi nunc... adhinniret Pl.; preg.: minime cantherium in fossam L. nikar s konjem v jarek = nikar tako nápak delati.

2. pren.
a) brajdišče = kolišče s prečnicami za privezovanje vinske trte: Col., Plin.
b) arhit. škarnik, špirovec: Vitr.
c) jermenasta priprava (jermenje) za zdravljenje bolnega konja: P. Veg.

capra -ae, f (caper)

1. koza: Varr., Col., Plin., caprae, quas alimus, a capris feris sunt ortae Ca. ap. Char., caprae ferae Ca. ap. Varr., Ci. divje koze oz. srne, toda: ferae saxi deiectae vertice caprae V. (najbrž) planinski kozorogi; capras et oves quot quisque haberet Ci., c. alba L.

2. met. po kozi (kozlu) zaudarjajočega vonja izpod pazduhe (caper): arta premunt olidae convivia caprae H.

3. pren. Capra zvezda Kapela v ozvezdju Voznika (tudi Capella): Ci. poet., insana caprae sidera (ker zahaja v Rimu 7. XII., kar oznanja začetek zime). — Kot nom. propr.
a) Capra -ae, m Kapra, ime Anijevega rodu: Varr.
b) Caprae palus: L., Aur. (= Capreae palus O., Fl.) Kozje močvirje na Marsovem polju, kjer je izginil Romul.

Carchēdonius 3 (gr. Καρχηδόνιος iz Καρχήδων = Carthāgo) karhedonski, kartažanski: carbunculi Plin. najbrž ametisti ali granati, ki so prihajali iz Kartagine; subst. Carchēdonius -iī, m = Poenulus: Pl.