Franja

galba -ae, f (kelt. izpos., pravzaprav „trebušnik“)

1. črvič, morda jesenov prelec (Bombyx aesculi, LINN.) ali pa njegova ličinka: SUET.

2. trebušnik, debeluh: praepinguis, quem Galli galbam vocant SUET. – Kot nom. propr. Galba -ae, m Galba,
a) vladar Svesijonov, vrhovni poveljnik Belgijcev v vojni zoper Cezarja: C.
b) Cezarjev podpoveljnik: C.
c) priimek Sulpicijevega rodu, poseb. Servius Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba α) zmagovalec nad Luzitancem Viriatom: CI., N. β) rim. cesar, umorjen l. 69 po Kr.: SUET. Po njem Galbiānī -ōrum, m galbovci, Galbovi pristaši: T.

gillō (gellō) -ōnis, m (morda sorod. z gelidus) hladilnik, posoda za hlajenje vina: CASSIAN.

glarāns -antis (morda sor. z lat. grāmiae krmeželj ali z gr. γλάμων krmežljav) očesnemu maslu podoben, krmežljav: oculorum epiphorae PLIN. VAL.

glīs, glīris, m (sor. s skr. giríḥ, girikā miš, morda tudi z lat. gula, potem bi bil osnovni pomen besede „glodavka“, „požrešna žival“) polh, podlesek, za Rimljane slaščica: PL. AP. NON., VARR., PETR., PLIN., MART.

Opomba: Star. gen. sg. glīsis: NAEV. FR.

Grā̆dīvus -ī, m (morda iz *Grăvĭ-dīvus težki = silni bog; poznejša ljudska etimologija je to nerazumljeno besedo izpeljevala iz grădior, zato najdemo pri pesnikih tudi metrum Grădīvus) Gradív, Marsov vzdevek: Salios item duodecim Marti Gradivo legit L., rex Grādīve V., venerabar ... Grādīvum patrem V., genus a magno ducentem forte Gradīvō O., Mars cum saevit Gradivus dicitur, cum tranquillus est, Quirinus SERV., Gradivus Mars appellatus est a gradiento P. F.; brez apozicije: M., iure venis, Grādīve O.

grex, gregis, m (prim. skr. gráma-ḥ čreda, gana-ḥ trop, vrsta, množica, gr. γέργερα = πολλά mnogo, ἀ-γείρω [iz *ἀγέρjω)] zbiram, ἀγορᾱ́ zbor, trg, γάργαρα mrgoljava, mrgolenje, γαργαίρω mrgolim, lat. gremium)

1. čreda, krdelo; (o pticah) jata, vršelo: gr. asinorum VARR., greges nobilissimorum equorum ali armentorum reliquique pecoris CI., greges lanigeri V., gr. suillus, ovillus, caprinus, bovillus L., gr. pecorum O., vir gregis ipse caper V., de grege vir O. = bik, dux gregis O. = bik ali oven, gr. elephantorum PLIN., porcorum IUV., cervorum IUST., AMM., gr. anatum, anserum, pavonum VARR., avium H.

2. metaf.
a) (o ljudeh) krdelo, četa, kup, množica, družba, društvo, v slabem pomenu tudi drhal, svojat, tolpa, glota: gr. venalium PL., me in vestrum gregem recipiatis TER., gr. rabularum VARR. FR., amicorum CI. EP., ancillarum greges CI., in hunc igitur gregem vos nunc P. Sullam ... ex his ... honestissimorum hominum gregibus reicietis ...? CI., ego forsitan ... in grege adnumerer CI. mene morda kar tako štejejo z drugimi, gr. latronum, praedonum CI., contaminato cum grege turpium morbo virorum H. (gl. contāminātus pod contāminō), scribe tui gregis hunc H. zapiši (sprejmi) ga v svojo družbo, pripiši ga svojemu spremstvu, regum in proprios greges imperium H. nad ... podaniki, greges obsceni O. obledni (objestni) bakhantski roji, in eodem grege uxor quoque eiusdem fuit CU., regina venit cum magno nobilium feminarum grege CU. z velikim spremstvom, ne servi quidem uno grege profugiunt dominos CU. vsi skupaj, gr. spadonum CU., servorum PETR., gr. ille virorum SIL.; occ. vsako društvo v kak namen (a nikdar v političnem smislu), α) zadruga, (združba), plug gledaliških igralcev in dirkačev v cirkusu: KOM., PETR., mimorum et mimarum greges CI., gregem ducere SUET. β) (o svečenikih) društvo: Chaldaeus IUV., liniger IUV. = Izidini svečeniki, Izidini služabniki. γ) (o filozofih) ločina: philosophorum greges CI., Epicuri de grege porcus H. prašiček iz Epikurove črede. δ) kot voj. t. t. oddelek, krdelo, četa: cum toto cecidit grege SIL.; pogosto: grege facto S., L. v tesno strnjeni vrsti, v stisnjeni vrsti.
b) (o stvareh) kopa, butara: virgarum PL., hyadum O. Pleiadum SEN. TR.

Opomba: Grex f: LUC., LUCR.

hammochrȳsos (-us) ali ammochrȳsos (-us) -ī, m (gr. ἀμμόχρυσος) (h)amohriz, nam neznan dragulj, morda mačje zlato: Plin., Isid.

haud in haut, predklas., a le pred soglasniki tudi hau ne, ne ravno, pač ne, nikakor ne, kratko in malo ne (zanika subjektivno, torej šibkeje, posamezne pojme, nikdar celih stavkov, non zanika objektivno). Stoji (redko v klas. prozi, pogosto pri pesnikih in poklas.)

1. pri adj. in adv. (litota): haud bonus (= malus), h. malus (= bonus) Pl., h. aequus Pl., H., h. mirabile est Ter., h. mediocris (= egregius) Ci., h. obscurum odium Ci., h. aëri simile est Ci., h. ignobilis H., L., h. alienus, h. absurdus, h. dissimilis, h. dubius, h. surdus, h. pauci L., h. plura O., h. fallax Val. Max., hau multo secus L. Andr. fr. ne dosti drugače, h. diu Ter., h. dudum Pl., h. vidi magis Pl. = niti na misel mi ne hodi (pride), niti ne mislim na to, h. facile (= difficillime) Ci., S., L., Cu., Col., Iuv., h. mediocriter Ci., h. paulo, h. satis Ci., T., h. sane Ci., S., L., Cu., T., Suet., h. longe C., S., L., h. ita longe N., h. dubie S., L., Cu., Suet. čisto nedvomno, h. impigre S. fr., L., h. impune V., L., O., h. aeque, h. ambigue, h. aegre, h. gravate, h. gravatim L., h. aliter V., Val. Fl. ali h. secus Pl., V., L. nič drugače, prav tako, h. male H., h. perinde, h. unquam T.

2. pri pron.: h. alius Pl., L., h. quidquam Ter. težko da kaj, h. quisquam Kom., L. težko da kdo, gotovo nihče, h. meum est Acc. fr., h. ullus, h. tantus L., hic se ipse fallit, h. ego Ph.

3. pri subst. brez praep. ali s praep.: h. iniuriā, h. ab re duxi, cum h. e re publ. esset, h. per ambages L., h. sine causa L. pač ne brez vzroka.

4. pri glag. (v klas. prozi večinoma le pri scio, redko pri dubito, ignoro, assentior idr.): h. scio (pri komp. tudi kot ena beseda hauscio) an … ne vem … , če ne … = skoraj bi mislil, da … , ali kratko (= fortasse) morda, h. scio, an mihi profuerit Ci., h. scio, an fieri possit Ci., h. scio mirandumne (nam. an) sit C., h. otium est Pl., h. faciam Ter., h. dubitans cessit patriā Ci., h. auditus est Ci. ep., h. assentior Ci., h. optimi cuiusque animus maxime ad inmortalitatem … niteretur Ci., h. erit, ut merito inmortalis possit haberi Lucr., h. ambigo L., quod h. fuerat, h. timeam, h. equidem credo, progenies h. infitianda parenti O., h. spernendis viribus T., h. nocet error Prud.

5. v zvezi z drugimi nikalnicami: neque haud, h. non, h. nil Kom., haud … nec V.

6. v soodnosnosti: haud … sed Enn. fr., Kom., Ci., V., H., Cat., hau … verum Pl., quod ni … haud Ci., quod si … haud Ci., sed ut … ita haud Ci., haud quia … sed quia H., haud … tam L., T., haud tantum … quantum L.

hēlluor (hēluor, ēl(l)uor) -ārī -ātus sum (morda z nepristnim „h“ iz *ēd-louor, sor. z edō jem, žrem) žreti, razsipno —, razkošno —, potratno živeti, zapravljati: tu meo periculo helluabare Ci., quibuscum iam in exostra helluatur Ci., parum eluatus est? Cat., h. in patrimoniis Gell. vse svoje imetje zapraviti; pren.: quasi helluari libris Ci. naslajati se s knjigami, ille gurges helluatus tecum simul rei publicae sanguine Ci. ki se je … gostil s krvjo državljanov.

Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.

hiera -ae, f (gr. ἱερά) svét, morda atrib. vencu: hieran (sc. coronam) fecimus Sen. ph.

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

hormiscion -iī, n (iz gr. ὁρμίσκος) hormiskij, nam neznan dragulj, morda rumeno mačje oko: Plin.

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

ichneumōn -onis, m (gr. ἰχνεύμων)

1. ihnevmon, vrsta sesalcev (morda podlasica), ki zalezuje krokodilova jajca: Vitr., Plin., Mart., Amm. ichneumonum utilitas Ci.

2. osa goseničarka: Plin.

im-pancrō (in-pancrō) -āre -āvī (pancra = rapina; morda po παγκράτιον) z vso silo planiti nad kaj: oculis iam in regiam arcam impancrarunt Varr.

īnsula -ae, f (morda iz en [= in] salo = gr. ἡ ἐν ἁλὶ οὖσα [sc. γῆ]; prim. lat. salum)

1. otok, ostrov: O., V., H., Cat., Iust., Suet., Amm., insula est Melita satis lato a Sicilia mari deiuncta Ci., Sicilia est insula, quae undique exitus maritimos habet Ci., insula Britannia Ci., Cercina Africi maris insula T., insula inde paulatim facta, insula cultorum egens L., insula adhuc hominibus vacua S. fr.; occ. = gr. Νῆσος = Otok, mestni del Sirakuz, ki je bil na otoku Ortigija: Ci.

2. metaf. osamljeno poslopje ali več poslopij, ki so bila z vseh strani obdana s cestami, poseb. velika najemniška hiša, stoječa na samem. Take insulae so bile v Rimu za velikimi hišami (domus) bogatinov in so jih oddajali v najem manj premožnim ljudem, ki so se imenovali inquilini in pozneje insularii. Hiše je nadzoroval suženj (insularius), ki je pobiral tudi najemnino: T., Mart., Sen. ph., Suet., intellego P. Clodii insulam esse venalem Ci., Claudius proscripsit insulam, vendidit Ci.; occ. tudi svetišče, ker je stalo na samem: Eccl.

īriō -ōnis, m neka stročnata rastlina, ki so jo Grki imenovali ἐρύσιμον, morda grenkuljica (Glechoma) ali ognjica (= dvoredec (Diplotaxis sp.) ali njivska gorjušica oz. gorčica (Sinapsis arvensis)) (Sisymbrium polyceratium Linn.): Plin.

īsopōron -ī, n (gr. ἰσόπυρον) izopiron, neka rastl. (morda Isopyrum aquilegioides Linn.): Plin.