-
chrȳsēlectros -ī, n (gr. *χρυσήλεκτρος) hrizelekter, temno rumen dragulj, menda jantarski hijacint: Plin.
-
Chrȳsippus -ī, m (Χρύσιππος) Hrizip,
1. Pelopov in Danaidin sin: Hyg.
2. slavni stoik iz Kilikijskih Solov (Solī), živel od l. 290 do 210, Zenonov in Kleantov učenec, izumitelj silogističnega verižnega sklepa (sōrītēs): Ci., H. idr.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph. vsi Zenonovi in Hrizipovi pristaši = vsi stoiki.
3. zdravnik iz Knida v času Aleksandra Vel.: Plin.
4. učeni Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.
5. Chr. Vettius Hrizip Vetij, arhitekt, osvobojenec arhitekta Kira: Ci. ep., Q. — Od tod adj. Crȳsippēus 3 (Χρυσίππειος) Hrizipov, po kakem Hrizipu poimenovan: haec Chrysippea sunt Ci. ali sophisma Chr. Hier. stoika Hrizipa; subst. Chrȳsippēa -ae, f(sc. herba) hrizipovka, po svojem najditelju (menda zdravniku) Hrizipu imenovana rastl.: Plin.
-
cicarō -ōnis, m (menda reduplicirana tvorba iz cārus) poimenovanje dečka, iz besedne zveze = porednež, razposajenec: Petr., = ljubček: Petr.
-
Clearchus -ī, m (Κλέαρχος) Klearh,
1. špart. vojskovodja: Front.
2. tiran v Pontski Herakleji: Iust.
3. peripatetik iz Solov (Soli), eden izmed najučenejših in najizvrstnejših Aristotelovih učencev, napisal je mnogo filozofskih (in menda tudi zgodovinskih) del; ohranjeni so le odlomki: Gell.
-
coix -icis, f (gr. κόϊξ) neka etiopska palma, menda sagova palma, sagovec: Plin. (nekateri pišejo acc. pl. coëcas).
-
cōlum1 -ī, n (menda sor. s caulae) cedilo, cedilnik, precejalnik: Ca., V., Col., Plin., Mart., Ap.; pesn. pren. vrša: Aus.
-
colus1 -ūs, f in colus -ī, f, poseb. v abl. sg. colō in acc. pl. colōs (menda sor. s κλώϑω, κλώσκω predem)
1. preslica: Cat., Tib., Pr. idr., quando ad me venis cum tuo colo et lanā? Opimius ap. Ci., colus et fusus O., Plin., colo vitam tolerare V., colūs vacuare Sid. poet.; kot pridevek Parkam, ki predejo niti življenja: O., Stat., Fr.
2. met. nit volne: coli, quas indoctae nevere manus Sen. tr.; nit življenja: rumpere supremas colos Val. Fl.
Opomba: Masc.: O., Cat., Pr., Amm.
-
cōlȳphia (cōlȳfia, cōlīphia) -ōrum, n (gr. τά κωλύφια) menda koščki gnjati (prim. cōlēfium), hrana za atlete (rokoborce): Pl., Mart., Iuv.
-
Cōnsus -ī (prvotno menda Cōnsus -ūs, prim. Cōnsuālia), m (= conditus: condere, prim. abscōnsus = absconditus) Konz, Skrivni, Tajni, starorimsko (bržkone podzemeljsko, poljsko) božanstvo. Njemu posvečeni praznik se je imenoval Cōnsuālia -ium, n (sc. sacra) konzualije, obhajali so ga dne 21. VIII. in 15. XII. z dirkami s konji in mezgi: Varr., L., O., Aur.; L. (I, 9, 6) ga zato izenačuje s konjskim Neptunom (Neptunus equester). Pozneje so ga, izvajajoč (po ljudski etimologiji) njegovo ime iz conso = consulo imeli za boga dobrih nasvetov: Aug., Serv., Consus consilio, Mars duello, Lares comitio potentes Tert., salutaria et fida consilia nostris suggerit cogitationibus Consus Arn., Consualia ludi dicebantur, quos in honorem Consi faciebant, quem deum consilii putabant P. F.
-
corniculum -ī, n (demin. cornū) rožič, rožiček, rožek, in to
1. rožén (ali lesen) livček: Col.
2. pl. cornicula
a) škarjasti rožički morskih žab: Plin.
b) tipalke metuljev: Plin.
3. occ.
a) častni rožič(ek), rogat okrasek na čeladi, ki ga je prejel vojak kot častno znamenje (gl. corniculārius): L., Front., Aur., corniculo merere Suet. za poddesetnika služiti.
b) pl. cornicula rogovi na čeladi, menda cornua cristae ali galeae (gl. cornū): Plin.
-
corocottās ali crocottās -ae, m (gr. κοροκόττας) korokota, zver v Etiopiji, menda šakal: Plin.
-
corrūgus -ī, m (menda sor. z runcāre; prim. arrūgia) vodovodni rov v rudnikih: Plin.
-
corvus -ī, m (gl. cornīx)
1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.
2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.
-
cracca -ae, f bot. (menda) divji ali ptičji grah: Plin.
-
craterītis -idis, f krateritida, zelo trd dragulj, menda jantarjev hijacint: Plin.
-
Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,
1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.
2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)
1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.
2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.
-
cynacantha -ae, f (gr. κυνάκανϑα) bot. pasji osat, „pasji trn“, menda šipek: Plin.
-
cyparissiās -ae, acc. -ān, m (gr. κυπαρισσίας)
1. ciparisij, neke vrste mleček, menda garjavi mleček: Plin. (tudi z acc. cyparittian).
2. ognjena sled v zraku: Sen. ph., P. F.
-
Cyrnos (Cyrnus) -ī, f (Κύρνος) Kirna (Cirna),
1. grško ime otoka Korzike: Sen. ph., Plin. — Soobl. Cyrnē -ēs, f Kirna (Cirna): Serv. — Od tod adj. Cyrnēus (pravilneje menda Cyrnaeus) 3 (Κυρναῖος, Κύρνιος) kirnski (cirnski), korziški: Cl., sic tua Cyrneas fugiant examina taxos V., tellus Ph.
2. otok pri Etoliji: Plin.
-
Dercebiī -ōrum, m (Δερκέβιοι) Derkebij(c)i, ljudstvo ob spodnjem Oksu, menda = Derbicēs; sg. (kolekt.) Dercebius Derkebijec: Prisc.