Alcander -drī, m (Ἄλκανδρος „močen mož“) Alkander, samogovoreče ime
1. nekega Trojanca: O.
2. Enejevega tovariša: V.
Zadetki iskanja
- Alcānor -oris, m (Ἀλκάνωρ „močen mož“) Alkanor, samogovoreče ime nekega Trojanca in nekega Rutulca: V.
- allĕx (hallĕx) -icis, m = pollex pedis, palec na nogi; od tod šalj. hallex viri Pl. mož, velik kot palec = palček.
- alternus 3 (alter)
1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.
2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci. - Amphiarāus -ī, m (Ἀμφιάραος) Amfiaraj, Melampodid, sin Oikleja (ali Apolona) in Hipermnestre, vedeževalec in vladar v Argih, Erifilin mož; proti svoji volji se je udeležil vojnega pohoda „sedmerih“ pred Tebe; na Zevsovo povelje ga je s konji in bojnim vozom vred požrla zemlja, ko je bežal pred Poliklimenom: Ci., V., O. idr. Od tod
1. patronim Amphiarēïadēs -ae, m Amfiareid = Alcmaeon, Amfiarajev sin: O.
2. adj. Amphi-arāēus 3 (Ἀμφιαράειος) Amfiarajev: quadrigae Pr. - Amphīō (Amphīōn) -onis, acc. -onem, pesn. -ona, m (Ἀμφίων) Amfion
1. z Zetom Jupitrov in Antiopin sin, Niobin mož, izvrsten pevec, njegov brat pa pastir in lovec. Ko sta brata zidala Tebe, se je kamenje po taktu Amfionove lire samo zlagalo. Po smrti svojih otrok se je Amfion sam pokončal: V., H. idr. Amphionis arces (= Thebae) O.; Pacuvianus Amphio Ci. Amfion v Pakuvijevi tragediji. — Od tod adj. Amphīonius 3 Amfionov: lyra Pr., pecten Sil., ars Sid.; pesn. = tebanski: canes Sen. tr., palestra Cl.
2. neki argonavt: Hyg., Val. Fl.
3. neki igralec v tragedijah: Varr. fr. - Amphitryon, Amphitruo (Pl., Serv.), -ōnis, m (Ἀμφιτρύων) Amfitrion, Amfitruon, Alkejev sin, tirintski kralj, mož Alkmene, ki je v Tebah njemu rodila Ifikleja, Jupitru pa Herkula: Pl., O., Hyg., Serv., Amphitryonis progenies (= Hercules) Ci. ap. Lact. Od tod patronim Amphitryōniadēs -ae, m (Ἀμφιτρυωνιάδης) Amfitrionid, Amfitrionov potomec (pastorek) = Hercules: V., Cat., Petr. poet., Serv.; adj. Amphytryōnis -idos, f od Amfitriona izhajajoča: progenies Varr. fr.
- Andraemōn -onis, m (Ἀνδραίμων) Andremon,
1. Oksilov sin, mož v lokvanj spremenjene Driope, Amfisov oče: O.
2. (tudi Andrēmōn) Toantov (Thoas) oče, kalidonski kralj: O. - androgynos (androgynus) -ī, m (gr. ἀνδρόγυνος dvospolnik)
1. pol mož in pol žena, dvospolnik, androgin: Ci., Lucr., Plin. idr., Sinuessae natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem, quos androgynos vulgus... Graeco sermone appellat L.
2. skopljenec (ki ga imajo za žensko): Luc. ap. Non. - Antēnor -oris, m (Ἀντήνωρ) Antenor, trojanski plemenitaš, Ezietov (Aesyētēs) sin, Priamov svak, Teanin (Theānō) mož, ki je Trojancem svetoval, naj vrnejo Heleno in sklenejo z Grki mir; po razrušitvi Troje je odrinil v Italijo ter tam ustanovil Padovo (Patavium): L., V., O., Mel. Od tod adj. Antēnoreus 3 Antenorjev = padovanski (patavijski): Faunus Mart. patavijskega mesta; patronim Antēnoridēs -ae, m (Ἀντηνορίδης) Antenorid, Antenorjev sin ali potomec: V., Sil.; v pl. tudi = Patavijci, preb. Patavija: Serv.
- antesīgnānus -ī, m (ante in sīgnum)
1. voj. „pred zastavami se boreči“, prvoborec, nav. v pl. antesignani; tako so se najbrž imenovali sprva le hastati (ker so pri napadu stopili „ante signa“), ko pa so uvedli razpostavitev vojske po manipulih, so bili antesignani pač hastati in principes (ker so se bojevali pred legijskim orlom, ki je bil pri triarijih): Varr., pugna exorta est... non illa ordinata per principes, hastatos et triarios, nec ut pro signis antesignanus (kolekt.), post signa alia pugnaret acies L. Pri Cezarju prvoborci = pri vsaki legiji izbrana četa kakih 300 mož, ki so bili lahko oboroženi (expediti) in zato vselej pripravljeni za prvi spopad in zanj tudi uporabljani; med njihove naloge je spadalo tudi naglo zasedanje pomembnih krajev: Ci., L., Cu, unius legionis antesignanos occupare eum tumulum iubet C.
2. pren. v sg. prvoborec: fueras in acie antesignanus Ci. (o Antoniju); o razbojniškem poglavarju: Ap. - Anūbis -idis, acc. -bim in (pri poznih piscih) -bem, m (Ἄνουβις, egipč. Anup) Anubis, egipč. božanstvo, Ozirisov sin, gospodar grobov in podzemlja, spremljevalec in čuvar bogov, čaščen v pasji podobi, upodabljan kot mož s pasjo (šakaljo) glavo ali kot pasja glava na slopu, pozneje poistoveten s Hermesom ali Merkurjem ter za cesarjev tudi v Rimu splošno čaščen, posebno kot čuvar ob vratih zgornjega sveta in podzemlja in kot spremljevalec duš na poti v podzemlje: Plin., Ap. idr., latrator Anubis V., O., latrans An. Pr.
- Aprōnius 3 Apronij(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime,
1. Q. Apronius Kvint Apronij, pristaš Vera (Verres) in njegove kohorte: Ci.
2. L. Apronius Lucij Apronij, rim. vitez, ki se je pod Druzom bojeval v Germaniji, bil pozneje namestnik v Afriki in naposled propretor v spodnji Germaniji, kjer so ga Frizi porazili in ubili: T.
3. Apronius Caesiānus Apronij Cezijan, Lucijev sin; na njegovo povelje je napadel in premagal Numidijce: T.
4. Apronia Apronija, hči Lucija Apronija, umoril jo je mož Plavcij Silvan: T.; adj. Aprōniānus 3 Apronijev: convivium (= Kvinta Apronija) Ci., cerasa Plin. živo rdeče češnje; subst. Aprōniānus -ī, m Apronijan, ime posinovljenca: Apronianus Vipstānus T.; adj. Aprōniānus 3 Apronijanov: senatus consultum Dig. - aquilō -ōnis, m (aquilus temen, črn)
1. severoseverovzhodnik, severoseverovzhodni veter, burja (= βορέας): ventus aquilo a septentrionibus oriens N., aquilone in septentrionem verso L. ko se je burja sprevrgla v sever; pogosto (poseb. pesn.) = sever, severnik, severni veter, vihar: H., O. idr., aquilonibus reliquisque frigoribus... durescit humor Ci., silvis aquilo decussit honorem V. Pooseb. Aquilō (= Βορέας) Akvilon, Oritvijin (Orithyia) mož, Kalaidov in Zetov oče, ki je prebival v duplini na Hemu: Ci. idr., iuvenes Aquilone creati (= Calais et Zetes) O.;
2. met. sever kot stran neba: Plin., spelunca conversa ad aquilonem Ci. - Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,
1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.
2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.
3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.
4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.
5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.
6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.
7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.
8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet. - Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,
I. gr. žensko ime,
1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.
2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.
3. ena od Hijad: Hyg.
4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —
II. ime več gr. mest: Plin., zlasti
1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.
2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.
3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin. - Athamās, rok. tudi Athamāns, -antis, acc. tudi -anta, m (Ἀϑάμας) Atamant,
1. Eolov sin in mož boginje oblakov Nefele, ta mu je rodila Friksa in Helo (Phrixus, Helle). Pozneje se je poročil s Kadmovo hčerjo Inono (Ino, Ἰνώ) in ta mu je rodila sinova Melicerta in Learha. Na prigovarjanje Inone, ki je na vse načine preganjala Nefelina otroka, je Atamant sklenil žrtvovati Friksa in Helo, toda Nefela ju je odpravila na zlatorunem ovnu in ju tako rešila smrti. Kmalu zatem je razsrjena boginja Junona Atamantu zmešala pamet, da je ubil Learha, zblaznela Inona pa je z Melicertom pobegnila in se vrgla z njim v morje, potem pa sta se oba spremenila v dobri morski božanstvi: Ino v Levkotejo (Leucothea, ki so jo Rimljani istovetili z Matuto), Melicert pa v Palemona (ki so ga Rimljani istovetili s Portunom, bogom pristanišč): Ci., O., Hyg. Od tod adj. Athamantēus 3 (Ἀϑαμαντεῖος) Atamantov, atamantski: sinus O., pinus Stat. smrekov venec pri istmijskih igrah, katerih ustanovitelj je bil Atamant, aurum Mart. zlato Friksovo runo; Athamanticus 3 (Ἀϑαμαντικός) atamantski: meum Atham. Plin. medvedov koren, krbec, rastlina, ki naj bi jo prvi našel Atamant (ali morebiti po Atamantu, tesalski gori, kjer je najlepše uspevala); patronim Athamantiadēs -ae, m (Ἀϑαμαντιάδης) Atamantid, Atamantov sin (= Melicertes Palaemon): O.; Athamantis -idis, pesn. -idos, f (Ἀϑαμαντίς) Atamantida, Atamantova hči (= Helle): frustra pecudem quaeres Athamantidos Helles O.; nav. samo Athamantis: admotis Athamantis aquis accendere lignum narratur O., Athamantidos aequora O. ali undae Pr. (= Hellespontus).
2. Atikov osvobojenec: Ci. ep.
3. Pizonov suženj ali osvobojenec: Ci.
4. tesalska gora: Plin. - Atticus 3, adv. -ē (Ἀττικός)
1. atiški, atenski: ager Pl., Athenae Ci. idr., terra L., Gell. ali regio Hyg., Plin. = Attica (gl. v nadalj.), fines H., civis Attica Pl., Ter., paelex Mart. ali volucris Pr. (= Philomela), virgo (= canēphoros) H., anus Q., Plin. iun. starka, oves Varr., mel Col., Plin. ali mella O., Mart. ali apis O. z atiškega Himeta, tetrachmum Atticorum ali (sinkop.) Atticûm... milia L., columnae Plin., fides (preg.) Vell. = iskrena in trdna; Atticē -ēs, adj. f atiška: philosophia Varr., ochra, quae Attice nominatur Cels. Od tod subst.
a) Attica -ae, f (sc. regio ali terra): Ci. idr., v gr. obl. Atticē -ēs, f (Ἀττική, sc. γῆ): Varr. Atika, najslavnejša gr. pokrajina v Heladi z glavnim mestom Atenami.
b) Atticus -ī, m (Ἀττικός) Atičan, Atenec: Ter.; nav. pl. Atticī -ōrum, m Atičani, Atenci: Ci. idr.
2. pren. (glede na višjo izobrazbo, umetnost, znanost, poseb. govorništvo) atiški, atenski = olikan, ličen, uglajen, umeten, tenek: logi Pl., Atticarum Musarum scriptores Varr. fr., stilus Ci. preprosti (naspr. azijski = naduti, nabuhli), tako tudi genus dicendi, oratores Ci. (naspr. Asiatici), Attice dicere Ci., Q. ali Attice loqui Q., Attice pressi oratores Q., Atticae aures Ci. tenka, občutljiva, Att. lepos Mart., sapor, sententiae Q.; subst. Atticum quid sit, discant Ci. uglajeno atiško izražanje; Atticī -ōrum, m (preprosti) atiški govorniki (naspr. Asiani): Ci., Q. — Kot pridevek Atticus -ī, m Atik (Atiški),
a) T. Pomponius Att. Tit Pomponij Atik, rim. vitez (roj. l. 109, umrl l. 32), izredno izobražen mož, ki je duhovno in materialno pospeševal rim. slovstvo; prijatelj Cicerona, Hortenzija, Ovidija idr.; pridevek Atticus so mu vzdeli deloma zato, ker je dolgo živel v Atenah in si pridobil za to mesto mnogo zaslug, deloma pa zaradi njegove atiške izobrazbe: Ci., N., Sen. ph., Plin. Njegova hči Caecilia Cecilija se je po njem imenovala Attica -ae, f ali Atticula -ae, f Atika, Atikula: Ci. ep.
b) Antonius Att. Antonij Atik, lat. retor: Sen. rh.
c) Vipstanius Att. Vipstanij Atik: Sen. rh. - avunculus, st.lat. avonculus, -ī, m (avus) ujec (= materin brat, patruus pa je stric = očetov brat): avunculus illiud adulescentis Ci., inscio avunculo L., avunculus est matris frater, cuius nomen ab avo venit Isid.; avunculus magnus Ci., Icti. = aviae frater, stari ujec, tudi samo avunculus: avunculum Augustum ferens T., ei (Germanico)... avunculus Augustus... erat T., is (Domitius) aviam Octaviam et per eam Augustum avunculum praeferebat T.; avunculus maior Icti. = proavunculus ali proaviae frater, prababičin brat, predujec, pa tudi = avunculus magnus Vell., Suet.; avunculus maximus Icti. = abaviae frater, praprababičin brat, prapredujec; pren. ujec = materin svak (= materine sestre mož): Sen. ph.
- Babylō -ōnis, m Babilonec, apel. = mož orientalskega bogastva in razkošja, „nabob“: Ter.