Franja

Acmonidēs -ae, m (Ἀκμονίδης iz ἄκμων, Akmonid = sin nakovala) Akmonid, samogovoreče ime Kiklopa kovača: O.

aconīton (aconītum) -ī, n (gr. ἀκόνιτον) omej, preobjeda, strupena rastl.: V., Lucan., Plin.; v antiki so izvajali to ime iz skalnatih tal (ἀκόνη), kjer ta rastlina raste: quia nascuntur durā vivacia caute, agrestes aconita vocant O.; sinekdoha strup, strupena pijača: Iuv., lurida terribiles miscent aconita novercae O.

Aconte͡us -eos in -eī, m (*ἀκοντεύς iz ἄκων; kopjemetalec) Akontej, samogovoreče ime

1. lacijskega vojaka: V.

2. Perzejevega tovariša: O.

3. nekega vojaka: Sil., Stat.

Acropolistis -idis, f Akropolistida, ime neke igralke na strune: Pl.

acta -ae, f (gr. ἀκτή) morska obala, zlasti privlačna za oko, senčnata, od tod obmorsko letovišče, kopališče: in sola acta V., cum ... in acta cum suis accubuisset N., in acta cum mulierculis iacebat ebrius Ci., in actis esse (ἀκτάζειν) Ci. veselo v svojo zabavo živeti; met. razvajeno, pogosto tudi razkošno življenje v primorju, v obmorskih kopališčih: accusatores ... actas, convivia iactant Ci. — Kot nom. propr. Acta -ae, f ali Actē -ēs, f (Ἀκτή = Primorje) Akta, staro ime Atike: Plin., Attica Ἀκτή et Acta ... dicta est Gell. Od tod adj. Actaeus 3 (Ἀκταῖος) atiški, atenski: arx, arces O., ignes O. ljubezen do Atenke (Oritijije), imbres Stat. meden dež, in Actaeo Aracyntho V. (menda apel. = in actaeo Arac.) v primorskem gorovju Arakintu (prim. Aracynthus); subst. Actaeī -ōrum, m Atičani, Atenci: N.;, Actaea -ae, f Atenka: O.; Actias -adis, f (Ἀκτιάς) Atičanka, Atenka: V.

Actōr -oris, m (Ἄκτωρ) Aktor,

1. ime dveh junakov pri: V.

2. Menojtijev (Menoetius Μενοίτιος) oče, Patroklov ded: Hyg.

3. oče Mesenijcev Evrita in Ktejata: Hyg. — Od tod patronim Actoridēs -ae, m (Ἀκτορίδης) Aktorid, Aktorjev potomec Menojtij ali Patrokles: O., Val. Fl.; pl. Actoridae -ārum, m = Evrit in Ktejat: O.

Adamastus -ī, m (Ἀδάμαστος Neukročeni) Adamast, gr. moško ime: V.

adelphides -um, f (gr. ἀδελφίδες) adelfide = sestre, ime neke vrste datlja: Plin.

adeō -īre, adiī, aditum

1. kam, h komu ali čemu iti, priti, prihajati, bližati se, približ(ev)ati se (naspr. abire, discedere, fugere): adeunt, consistunt Pl., adibo L., adire contra Pl., illo C., coram, propius Cu., quoquam S., quoquo T., quo exercitus adire non poterat Ci. vojski nepristopen (kraj); s samim acc.: adire Cephisidas undas, Stygios manes O. iti dol k ..., ripam, domos, penates, regem V., curiam L. stopiti v ... (naspr. inde egredi); pass. adiri = dostopen, pristopen biti: quā adiri poterat Ci. kjer je bil dostop, quā Terpeia rupes centum gradibus aditur T. kjer se pride na Tarp. skalo po stotih stopnicah, interiora regionis eius haud adiri poterant Cu.; preg.: adire alicui manum Pl. ukaniti koga (pravzaprav = priti komu do živega, namreč z ukano, preden nam more škodovati), tako tudi pass.: quo modo de Persa manus mi adita est Pl.;, s praep.: ad istum fundum, ad urbem, ad aras, ad filios Ci., ad magistratum senatumque Lacedaemoniorum adiit N., adire Romam atque in conventum Ci.; poseb. jur.: adire ad praetorem, in ius Ci., C. pred pretorja (sodnika) priti, pred sodišče priti (tožit).

2. occ.
a) s prošnjo ali vprašanjem (pri)bližati se komu, zateči (zatekati) se h komu, obrniti (obračati) se na koga: orandi causā Ci., te senatus adiit supplex Ci., Siculi senatum adierunt Ci., adire aras Ci. ali sedes deorum Tib. proseč pristopiti k ..., adire venerantem deos Ci., mente deos O. v duhu se približati bogovom, mille domos adire O., aliquem adire scripto, legationibus T. pismeno, po poslanstvih prositi koga, legatis potestatem fecit ad Brutum adeundi Ci., adire oraculum L., V., O., quin adeas vatem V. (da izveš prihodnost), aditus consul responsum retullit L.; adire aliquem in aliquem T. (na)ščuvati koga zoper koga; brezos.: aditum est ad libros Sibyllinos Ci. zatekli so se k sib. knjigam.
b) obiskati (obiskovati), prehoditi, prepotovati zaradi razgledovanja, pregledovati: quis tot loca adire potuit? Ci., adire inde Lacedaemonem L., Aegyptum Cu., villam Plin. iun., coetūs O., epulas, sacra O. udeležiti (udeleževati) se česa, prisoten biti pri čem, castra Danaûm (kot ogleduh) V., castrorum vias, hiberna, municipia T. ali provincias Suet. pregledovati, mare Cu. odpluti, maria navibus Mel. voziti se, pluti po morjih, insulam C. pristati na ...; pesn.: sidera adibam famā V. moje ime je seglo do zvezd (do neba).
c) iti nad koga, udariti na koga, navaliti na koga, na kak kraj, lotiti se koga: tempus adeundi C. za napad, audet adire virum V., ad quemvis numerum ... equitum adire audere C., adire oppida castellaque munita S., arma Sil.

3. pren.
a) spraviti (spravljati) se h kakemu delu, poprijeti za kaj, lotiti se česa, prevze(ma)ti kaj: ad pactionem Pl., ad causas et privatas et publicas Ci., ad rem publ. Ci. oprijeti se državnih opravil, stopiti v javno življenje, honores Plin. iun.
b) ne odtegniti (odtegovati) se čemu, ne bežati pred čim, podvreči se čemu, nase vzeti (jemati) kaj: ad periculum C., periculum Ci., periculum capitis Ter., Ci. satis pericli Ter., labores V., maximos labores summaque pericula N., pericula adita O., adire inimicitias Ci., adeundae amicitiae Ci., adire omnem fortunam L., dedecus, invidiam, servitutem T., discrimen, sollicitudinem Plin. iun., iam cum gaudia adirem Tib. ko sem hotel uživati.
c) jur.: adire hereditatem Ci., Plin. iun., Suet., Icti. dediščino nastopiti; od tod: non placebat adiri nomen Vell. sprejeti (Cezarjevo) ime kot dediščino.

Opomba: Pf. adīvī: Fl., Ap., Aus., adī: Val. Fl., adīt (= adiit) T. in poklas. pesn. Star. inf. pr. pass. adirier: Enn.

Adherbal -alis, m Adherbal, punsko ime. Poseb.

1. kartažanski poveljnik, ki ga je premagal C. Laelius v drugi punski vojni pri Karteji: L.

2. sin numidijskega kralja Mikipse, ki ga je umoril Jogurta: S.

adipsos -on (gr. ἄδιψος) "brezžejen" = žejo gaseč; od tod adipsos, f ime
a) sladiča (glycyrrhiza): Plin., Prisc.
b) (sc. palma) neke vrste dateljnove palme: Plin.

Adōn -ōnis, m (Ἄδων) Adon: Varr. ap. Non., Pr. in pozni pisci, ali Adōnis -idis, dat. -idī, acc. -idem in Adōnin, voc. Adōnī, abl. Adōne in Adonī, m (Ἄδωνις) Adonis: Ci., V., O., Hyg. in pozni pisci,

I. sin epirskega kralja Kinira (Cinyras) in njegove hčerke Zmirne ali Mire (Zmyrna, Myrrha), lep mladenič, ki ga je ljubila Venera (pa tudi Prozerpina in Diana). Ljubosumni Mars je poslal nadenj divjega merjasca, ki ga je na lovu raztrgal, Venera pa je mrtveca spremenila v cvetlico, imenovano Adōnium (gl. to geslo), in ga objokovala vsako leto na dan njegove smrti. Adonis je poosebljenje zemeljske rodovitnosti, ki se vsako leto vzbudi spomladi in zamre jeseni. Ob kresu so ga slavili v Grčiji in Feniciji. Po Makrobiju je Adonis (t. j. gospod, hebr. Adonai) pri Asircih in Feničanih ime sončnega boga. Preg.: horti Adonis (Adonidis, Ἀδώνιδος κῆποι) Adonisovi vrtovi, nasad rastlin, ki hitro vzcvetijo, a tudi hitro ovenijo: Plin. — Od tod adj.

1. Adōnēus 3 Adonisov: Aus.; subst. Adōnēa -ōrum, n adoneje, Adonisov praznik, ki so ga obhajali ob kresu z jadikovanjem in hrupnim veseljem v spomin Adonisove smrti: Amm.

2. Adōnīus 3 = Adōnēus 3: versus Serv. (verz z metrično shemo: —⏑⏑—⏓).

— II. Adōnis -idis, m adonid, vrsta ribe = exocoetus: Plin.

adoptiō -ōnis, f (*adopiō -ere; prim. optō)

1. posinovljenje, posvojitev, redkeje povnučitev takih, ki še niso sui iuris (= ki so še pod očetovsko oblastjo), in takih, ki so že sui iuris. Pri prvih se je izvajala posvojitev (adoptio v pravem, ožjem pomenu) na podlagi navidezne kupčije ob navzočnosti petih prič in na podlagi na tej kupčiji slonečega pravnega postopka pred pretorjem ali kakim drugim oblastnikom; pri drugih pa (adoptio v širšem pomenu, sicer imenovana arrogatio) na podlagi kurijskega zakona (lex curiata) pred kurijskimi komicijami (comitia curiata) ali (pozneje) pred osebami, ki so jih zastopale: L., Vell., Q., Suet., Gell., Icti., quod est ... ius adoptionis? nempe, ut is adoptet, qui neque procreare iam liberos possit et, quom potuerit, sit expertus Ci., emancipare filium alicui in adoptionem Ci., ascire aliquem in (per) adoptionem T., pro rostris adoptionem nuncupare T., adoptio in Domitianum (Domicijanu) auctoritate Pallantis festinatur T. Posinovljenci so prevzeli ime posinovitelja, poleg tega so imeli še agnomen iz prejšnjega rodovnega imena. Tako npr. poznejši cesar Avgust, ki se je kot otrok imenoval C. Octavius Thurinus, kot Cezarjev posinovljenec pa C. Iulius Caesar Octavianus; prim.: P. Cornelius Scipio Aemilianus = posinovljenec Publija Kornelija Scipiona (sina starejšega Scipiona Afričana), sin Emilija (Pavla). Od Cezarja naprej je bila v navadi tudi adoptio per testamentum posvojitev z oporoko, pravzaprav le postavitev dediča s pogojem, da ta z dediščino sprejme tudi ime umrlega: Ci., N., Suet.

2. pren.
a) cepljenje dreves: Plin.
b) vstavljanje novega čebeljega roja: Col.

Advolāns -antis, m (advolāre) Advolant, ime nekega rimskega borilca: Mart.

Aea -ae, acc. -ān, f (αἶα = γαῖα) Aja, mitično ime polotoka Kolhide, ki mu je vladal kralj Ajetes (Aeētēs ali Aeēta, gl. to geslo): Plin., Val. Fl. Prim. Aeaeē.

Aeaeē -ēs, f (Αἰαίη νῆσος) Ajaja, iz pesnitev o argonavtih izvirajoče ime otoka, ki je bil sprva pač = Aea; pri Rimljanih = Kirkajski rt (Circēī), bivališče čarovnice Kirke: V., po poznejših piscih boginje Kalipso: Hyg., Mel. Od tod adj. Aeaeus 3 (Αἰαῖος) iz Ajaje, ajajski; Aeaea Ajajka:

1. naziv Kirke, Ajetove (Aeētēs) sestre, ki so si jo sprva predstavljali bivajočo v Aji (Aea = Kolhida): V.; od tod Aeaeae artes, Aeaea carmina O. čarodejne umetnosti, čarodejne besede, Aeaeus Telegonus Pr. Ajajin = Kirkin sin Telegon.

2. naziv boginje Kalipso: Aeaea puella Pr.

Aebutius 3 Ebutijev, ime rim. plebejskega rodu: Ci., L. Znana je poseb. lex Aebutia: Ci. idr., ljudski sklep, da predlagatelj novega zakona ne sme opravljati službe, ki se je s tem zakonom uvedla.

Aeglē -ēs, f (Αἴγλη) Ajgla, dekliško ime: Hyg., Plin., Mart., Serv., poseb. ime najlepše Najade, ki je Heliju rodila Gracije: V., Sen. ph. (ki jo zamenjuje z Aglajo).

Aegōn -ōnis, m (Αἴγων)

1. (iz αἴξ) Ajgon, samogovoreče ime kozarja: V.

2. Egejsko morje: Val. Fl., Stat.

Aelius 3 Elij(ev), ime rim. plebejskega rodu, ki sta mu pripadali rodbini Paeti in Tuberones. Znana je lex Aelia (et Fufia) de comitiis iz l. 156, ki je oblastnikom dovoljevala ob vseh volitvenih dneh prirejati "spectionem" (gl. to geslo) in znižala število volitvenih dni: Ci. — Od tod adj. Aeliānus 3 Elijev, elijski: ius Aelianum Ci. (= legis actiones Ci.) pravni obrazci Seksta Elija Peta, konz. l. 198.