Franja

pericopē -ēs, f (gr. περικοπή) odstavek, del, períkopa: Hier.

per-ōrātiō -ōnis, f (perōrāre)

1. zadnji del govora, konec, sklep, sklepna beseda, zaključek, epilog, perorácija (naspr. initium): Q., Galbae peroratio, qui epilogus dicitur Ci.

2. končni govor ali sklepna razprava zadnjega govornika v razpravi, v katero je vključenih več oseb: Ci.

3. govor: hinc illa atrox peroratio in digitum Plin.

plaga² -ae, f (indoev. kor. *pelā-g- (razširjen iz *pelā-; prim. plānus, planca) „široko ploščat“; prim. gr. πέλαγος (odprto) morje, πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλάγος stran)

1. plošča(va), ploskev, površina, ravan, ravnica, ravnina, prostranstvo, prostor, plan(java), poljana, krajina, stran ((pre)del, kos, pas) neba ali sveta, (po)krajina, okrájina (okrajína), (o)kraj, okrog, okolje, okrožje, predel, področje, ozemlje, rajon, regija, teritorij: Lucr. idr., plaga pinea montis V., aetheria V. zrak, caeli Ci., Iust., plaga caeli, cui lactea nomen est Sen. ph., septentrionalis Sen. ph., ad orientis plagam Cu., quattuor plagae V. štirje zemeljski pasovi, plaga solis iniqui V. vroči pas, fervida, ardens Sen. tr., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L., ad septentrionem conversa ferme plaga ferocius agebat Fl., a rigida septentrionis plaga usque ad fervores Atlantici Oceani Hier., Iason primus eam caeli plagam domuisse dicitur Iust.; meton. = prebivalci kake pokrajine, kakega okraja, okrajani: plaga una — Materinam ipsi appellant — non continuit modo ceteros in armis, sed confestim ad certamen egit L.

2. mreža za lov na divje živali: canes compellunt in plagas lepide lupum Pl., saepire plagis saltum Lucr., plagae nexiles, lina plagarum O., retia rara, plagae V., tendere plagas Ci., trudit … multa cane apros in obstantis plagas H., in plagam (plagas) cadere O., plagis utilissimum (sc. linum) Plin., praetendi iussit Caesar plagas … inter ora portus Plin.; pren.: se impedire, se conicere in plagas Pl., speculabor, ne quis nostro consilio venator assit cum auritis plagis (= arrectis attentisque auribus) Pl., incidere in plagas Petr., si ex his laqueis te erueris, in maiores plagas incidendum est Ci., Antonium conieci in Octaviani plagas Ci.; metaf. pajčevina: licet extrema haereat plaga, semper in medium currit, quia sic maxime totum concutiendo inplicat Plin., ne per vacuas alvos foeda pestis insidiosas texeret plagas Ps.-Q.

3. preproga, prostiráča, posteljna odeja, posteljno pregrinjalo (prestirálo) ali zagrinjalo: [tamen] etsi metuo picta de palla plagam Pac. fr., quot ex hereditate Attalica aulaea, chlamydes, pallae, plagae Varr. fr., eburneis lectis et plagis sigillatis Varr. fr.

plērus-que, plēra-que, plērum-que, pl. plērīque, plēraeque, plēraque (plērus [prim. plēnus] + -que)

I. sg. le pri kolekt. največi del (česa): Ap., Gell. idr., iuventus pleraque Catilinae favebat S., Carthaginienses pleraeque Africae imperitabant S., exercitum plerumque opperiri iubet S.; subst. plerumque največji del: ubi plerumque noctis processit S., per Europae plerumque L.; pl.: pleraque eius insulae Cu. največ delov; acc. adv. plērumque
a) po večini, večinoma, večidel, navadno: Pl., C., H. idr., ut p. evenit Ci., plerumque … semper L. idr.
b) (z okrepljenim pomenom = gr. πολλάκις) pogosto(krat), zelo (prav) često, v mnogih primerih (slučajih), sicer vselej: Suet. idr., p. permoveor, num ad ipsum referri verius sit T., quibus plerumque fidere Vitellius T., equites plerumque omnes tela intra vallum coniciebant C., mite … ingenium, nisi suam naturam plerumque fortuna corrumperet Cu., namque Diespiter igni corusco nubila dividens plerumque H.
c) (z oslabljenim pomenom) včasih: Ps.-Q., Icti. —

II. pl.

1. največ njih, večina: multi nihil prodesse philosophiam, plerique etiam obesse arbitrantur Ci., plerasque naves remisit, pontones Lissi reliquit C., plerique Belgae C., in plerisque Ci. v največ primerih, v večini primerov, plerique omnes Ter., N. skoraj vsi; s partitivnim gen.: Plin., Gell. idr., plerique nostrorum oratorum Ci., quorum plerique Ci., plerique Poenorum Ci., amicorum plerosque necaverat S., quarum (sc. urbium) pleraeque situ inexpugnabiles L.; s praep. ex: plerisque ex factione corruptis S.

2. (pre)mnogi: non dubito fore plerosque, qui … N., cum pleraque possimus proferre testimonia, uno contenti erimus N., rapti e publico plerique, plures in tabernis intercepti T.

Opomba: Za gen. pl. se klas. uporablja plurimorum, plurimarum.

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

Pomptīnus¹ 3 pomptínski, ime pokrajine ob obrežju Lacija med Ancijem (Antium) in Circeji (Circeii), skozi katero tečeta in jo pogosto poplavljata reki Amazen (Amasēnus) in Ufent Ūfēns): ager L., Fl., palus ali paludes: Lucan., Mart., Plin., Suet.; subst.

1. Pomptīna summa -ae, f. zgornji del pomptínskega močvirja: sed de Formiano Tarracinam pridie Kal. Ian., inde Pomptinam † summam † (novejše izdaje navajajo Pomptinum † summam †) inde Albanum Pompei Ci. ep.

2. Pomptīnum -ī, n Pomptínsko, Pomptínska krajina: L.

portiō -ōnis, f (gl. pars)

1. odmerjeni del, delež, obrok: Cels., Plin., pari portione inter se mixta pix, cera, alumen Cels., aliquem in portionem muneris vocare Iust.

2. metaf. (so)razmerje (klas. le v zvezi s pro): pro portione Pl., Ci., Varr., L., Hier. idr. po razmerju, v razmerju, sorazmerno, glede na: pro sua portione Q., hāc ali eā portione Col., supra portionem Col., pro rata portione Plin., portione Plin., ad portionem Plin., ad suam quisque portionem Plin., pro virili portione T. idr.; šele pozneje npr.: portionem servare pro multitudine Col., eademque ad decem homines servabitur portio Cu., portione servata quinque feminarum et unius maris Col.

portiōnālis -e (portiō) en del obsegajoč, delen, poseben: Tert.

postīculum -ī, n (demin. k postīcum) zadnji del (ozadek) poslopja, zahišje, zahišni prizidek, dvoriščna stavba: posticulum hoc recepit, quom aedis vendidit Pl., ubi nunc filius meus habitat? ST. Hic in hoc posticulo Pl., quo verbo Plautus quoque in Trinummo usus est in hoc versu: posticulum hoc recipit, cum aedis vendidit Pl. ap. Gell.

postīcus 3 (post, prim. naspr. antīcus) zadaj se nahajajoč, odzadnji, zadnji: ostium Pl., partes aedium L., aedes Bastiae uxoris L. epit.; subst.
a) postīca -ae, f (sc. ianua) (od)zadnja vrata: Ap., Icti. idr.
b) postīcum -ī, n

1. (sc. ostium) (od)zadnja vrata: H., Pl., aedium L., tu quotus esse velis rescribe et rebus omissis atria servantem postico falle clientem H.

2. zadnji del (ozadek) poslopja:
a) (pri hiši) zahišje, zahišni prizidek, dvoriščna stavba: duo postica, quae loco mercede Tit. fr., si quisquam hodie praeterhac posticum nostrum pepulerit, patibulo hoc ei caput diffringam Tit. fr., pistrinum adpositum, posticum, sella, culina Luc. fr.
b) (pri svetišču) zadnja stran, zadnje stebrišče, „zadnjak“ (naspr. pronaos): dipteros autem octastylos et pronao et postico, sed circa aedem duplices habet ordines columnarum Vitr.

3. zadnjica, rit(ka), guza: Arn., retrimenta cibi qua exirent per posticum, canalem feci Varr. fr.

prae-cordia -iōrum, n (prae in cor)

1. prečna opna, ki loči v trebušni duplini srce in pljuča od drobja, (trebušna) prepona, trebušna mrena, branica, mrena ob srcu, sicer imenovana diaphragma: Plin., Plato cupiditatem subter praecordia locavit Ci.

2. sinekdoha
a) prsna votlina, prsi: coit in praecordia sanguis V., spiritus remanet in praecordiis L., dura in terra ponunt praecordia O. trde prsi (napeto, trdo kožo), multus ore toto rubor exaestuante ex imis praecordiis sanguine Sen. ph., quod a praecordiis uterum (trebušna votlina) diducit Cels.
b) trebušna votlina, želodec, trebuh, trebušje, drob, drob(ov)je, čreva: anulus in praecordiis piscis inventus Ci., fisso transit praecordia ligno V., leni praecordia mulso prolueris H., praecordia vocamus uno nomine exta in homine Plin.
c) = gr. τὰ ὑποχόνδρια zgornji del trebuha, žlička, nadtrebušje pod rebri: Cels.

3. meton.
a) (kot gr. φρένες) prsi, srce (kot središče občutkov in želja): si preces ferrea praecordia tangunt O., redit in praecordia virtus V., aperit praecordia Liber H.
b) duh, mišljenje: stolidae praecordia mentis O.

Opomba: Sg. praecordium -iī, n: Isid.

probātiō -ōnis, f (probāre)

1. poskušnja (poizkušnja), preskus (preizkus), preskušnja (preizkušnja), test, ogled: Varr., Plin., Suet., Vitr., Amm. idr., athletarum Ci., futura Ci., oesypi, croci sinceri, pumicis, limae Plin., equitum Val. Max.

2. odobravanje, odobritev, odobrilo, pristanek, dovoljenje: ob probationem pretium datum Ci.; od tod videz (podoba, dozdeva, (do)zdetek) resnice: tale visum nullum esse ut perceptio consequatur, ut autem probatio multa Ci.

3. dokaz (dokazovanje): Sen. ph., Plin. iun. idr., firma, evidens, potentissima Q.; s subjektnim gen.: oculorum Plin. očiten dokaz; z objektnim gen.: eius rei Iust., scelerum T., veri Lact.; z ex: ex causis probatio Q.; occ. kot ret. t.t. dokazovanje = dokazni (tj. tretji) del govora: Q.

pterygōma -atis, n (gr. πτερύγωμα) krilasti stik lesa pri strojih = krilu podoben del kakšne naprave: Vitr.

pulvīnus -ī, m (beseda neugotovljenega izvora)

1. blazina, sedežna blazina, sedalnica, vzglavnik, vzglavnica, vzglavje: Pl., Cat., Mart., Plin., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., in lecticā erat pulvinus perlucidus Melitensis Ci., epistula super caput in pulvino posita S., epistulam pulvino subicere N., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N.

2. metaf. vsaka blazinasta vzpetinica
a) leha, greda, ogon: Varr., Col., Plin., Plin. iun.
b) skladovnica (skladanica) opek v skednju: testaceis pulvinis fibulantur Col.
c) sipina, peščena plitvina, melina (v morju): Serv.
d) dvignjen sklad (nanos, kup, plast, sloj) peska in rezanega kamenja v vodi, da se nanj postavi steber: Vitr.
e) vzpetina, vzvišek, dvignjeni del v vinski tlačilnici (stiskalnici, preši): Ca.
f) blazina pri katapultu: Vitr.

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

quadrāgēsimus (quadragēnsimus, quadragēnsumus) 3 (quadrāgintā) štirideseti: pars Ca., nono et quadragesimo anno Varr., Ci. ep., T., Col., Plin.; subst. quadrāgēsima (quadragēnsima, quadragēnsuma) -ae, f (sc. pars) štirideseti del

1. kot davščina ali davek, štiridesetina: Suet., abolitio quadragensimae T., quadragesimae portorium sive vectigal Symm.

2. krščanski štiridesetdnevni post: Eccl. si quadragesima sine vino et carnibus non superstitiose a vobis, sed divina lege servatur Aug.

quadrāns -antis, gen. pl. -antum, m (pt. pr. glag. quadrāre)

1. četrti del, četrtin(k)a (dvanajstdelne celote), kvádrans (kvadránt): operae Col., diei noctisque Plin., creditoribus quadrantem solvi Vell. četrtino dolga; o četrtini dediščine: aliquem heredem ex quadrante instituere Suet., quadrante heres scriptus Icti., Saturninus, qui nos reliquit heredes, quadrantem rei publicae nostrae … dedit Plin. iun.

2. kot novec četrt(ina) asa (= 3 uncije; zato se je quadrans prej imenoval triuncius), trojak: Varr., Plin., Iuv., Mart., Fest., P. F., in consulis funere plebes quadrantes iactasse fertur L.; kot običajna cena v kopališču, kopelnina (kopališčnina): Sen. ph., Ambr., quadrante lavari H., Iuv. „za trojak“; označujoč kakršen koli drobiž, „belìč“: Iuv., Petr., minus locuples uno quadrante H., quadrans mihi nullus est in arcā Mart.

3. kot mera, in sicer
a) poljska oz. površinska = četrt orala: pars quarta pedes septem milia et ducentos, hoc est quadrans Col.
b) dolžinska = četrt čevlja: Ca., Pygmaeos … non longiores esse quam pedes duo et quadrantem Gell.
c) tekočinska in prostorninska = četrt sekstarija = trije „cyathi“: Varr., Plin., vini quadrantem sumere Cels., quadrantem duplicare Mart. = sex cyathos facere.
d) obrestna = četrt odstotka na mesec: quadrantes usurae Icti.
e) kot utež = četrt funta = 3 uncije: Col., mittebas libram, quadrantem … mittis Mart.; pogosto v zvezi s pondo: Ca., quadrans pondo bacarum Plin., amomi pondo quadrans Col.

quīnquāgēsimus 3, num. ordinale (quīnquāgintā) petdeseti: Plin., Mart. idr., annus Ci.; subst. quīnquāgēsima -ae, f

1. (sc. pars) petdeseti del (kot davščina), petdesetina: binae (trinae, tres) quinquagesimae Ci., abolitio quadragesimae quinquagesimaeque T., quinquagesimae vectigal Symm.

2. (sc. dies) binkoštni dan, binkošti: Eccl.

rādīcula -ae, f (demin. rādīx)

1.
a) korenček, koreninica, koreničica: Ci., Col., Plin., mali Punici tenues radiculae Cels.
b) pren. „korenina“ = najnižji, najspodn(j)ejši del kot osnova, temelj, držalo, oprijemalo česa: pilorum radiculae Cels., acrochordon nulam radiculam relinquit Cels.

2.
a) bot. milnica (Gypsophila struthium Linn.): Plin.
b) bot. redkev, poseb. redkvica (Raphanus sativus Linn.): Col., Cels.

rādīx -īcis, f (iz indoev. kor. *u̯r̥d-; prim. gr. ῥάδῑξ -ῑκος vej(ic)a, šiba, ῥάδαμνος mladika, ῥαδινός, [ajol. βράδινος] vitek, uren, ῥαδαλός hitro zrasel, vitek, ῥίζα [iz *Ƒρίδi̯α, lezboško βρίσδα] korenina, got. waúrts = stvnem. wurz rastlina, zel = nem. Wurz, Wurzel, lat. rāmus, radius, tuj. v stvnem. retih, nem. Radieschen in Rettich, tuj. v sl. redkev)

I. koren, korenina, korenika dreves, rastlin: Plin. idr., radīces palmarum agrestium Ci., radicibus eruta pinus V., agere radicem ali radices Varr., O., Ci. korenine = capere (radicem) radices Ca. pognati (poganjati); occ. užitni koren: Sen. ph., Cels. idr., genus radicis, quod appellatur chara C., radix dulcis Cels. sladki koren, radix lanaria Col. milnica (prim. rādīcula 2. a), Syriaca Col. redkev, redkvica; poseb. redkev, zlasti redkvica: Cels. idr., radices lassum pervellunt stomachum H., intiba et radix O. —

II. metaf. koren, korenina =

1. najnižji, najspodn(j)ejši del kake stvari, s katerim se drži česa drugega: Cels., Petr., Plin. idr., linguae O., silex avolsa imis radicibus V., humilis radix insulae Plin. iun. plitki temelji, pluma in cutem radices egerat O.

2. montis, collis radix in pl. radices podgorje, vznožje: N., Cu., Mel., Petr. idr., sub (ob) ipsis radicibus montis C., Massici, Caucasi radices Ci., Pyrenaei Plin.

3. radix virīlis moško spolovilo, penis: Cael. (v rokopisih ni razvidno ali gre za radix ali radius virilis).

4. a radicibus (od temeljev, povsem, popolnoma) evertere domum Ph.

5. vir, izvor, izvir(ek), začetek, deblo, rod, pokolenje: patientiae Ci., Marium ex iisdem, quibus nos, radicibus natum Ci., Apollinis radix Plin. pokolenje, rod; o etimološkem izvoru: Varr.

6. močno dno, trden temelj: Pompeius eo robore vir, iis radicibus Ci. ep. ki tako trdno stoji.