Franja

myrris -idis, f, gl. murris -idis, f in murra1 2.

Myrtilus -ī, m (Μυρτίλος) Mírtil

1. Hermesov (Merkurjev) sin, Ojnomajev voznik; Pelops ga je ukanil in za plačilo svoje nezvestobe do Ojnomaja je skočil (ali bil od Pelopsa pahnjen) v morje, ki se baje po njem imenuje Myrtōum mare (toda gl. Myrtos): Ci., Sen. fr., Cl. —

2. rim. priimek: L. Minucius Myrtilus L. —

3. zgodovinar (prim. Myrsīlus 2.): Arn. —

4. suženj Marka Antonija: Ci.

notātiō -ōnis, f (notāre)

1. zaznamovanje, zaznamba: erat in iudiciis ex notatione tabellarum invidia versata Ci. iz zaznambe glasovnic (ali po drugih: zaobljubnih tablic) z raznobarvnim voskom.

2. occ.
a) karajoča cenzorjeva opazka, cenzorski ukor (prim. nota, 2. g)): notationes auctoritasque censoria Ci.
b) preiskava, presoja pri volitvah: iudicum Ci.
c) opazovanje, zaznavanje, opažanje, zapažanje: vitae, naturae, temporum, ceterarum rerum Ci., ex his (sc. Catonis orationibus) eligant ea, quae laude et notatione digna sint Ci. kar je hvale in slave vredno.
d) označevanje pojma, ki je skrit v kaki besedi, izpeljevanje besed, etimologija: quam Graeci ἐτυμολογίαν appellant … nos autem novitatem verbi non satis apti fugientes … notationem appellamus Ci., notatio, cum ex verbi vi argumentum aliquod elicitur Ci., etimologia, quae verborum originem inquirit, a Cicerone dicta est notatio Q.
e) opis(ovanje), označevanje, prikaz(ovanje): notatio est, cum alicuius natura certis describitur signis, quae, sicuti nota quaedam, naturae sunt adtributa Corn.

Nymphaeus -ī, m Nimfêj (Nimfâj)

1. reka v Laciju: Plin.

2. trg in vulkanska gora v Iliriji (prim. Nymphaeum 2.): Plin.

3. reka v Mezopotamiji: Amm.

panniculus² -ī, m, gl. pāniculus 2.

partim, gl. pars II. 2. b).

pectunculus -ī, m (demin. pecten) mala pokrovača, mala „grebenatka“: Varr., Coll., Plin.; prim. pecten 2. d).

Persēs -ae, m

1. Pêrzijec; gl. Persae 2.

2. gen. -ae, redko -ī, dat. -ī, acc. -īn, abl. -ē (Πέρσης) Pêrzes (Perzêj)
a) sin Perzeja, Zevsovega in Danajinega sina: Plin., Hyg.
b) sin Helija in Perze, Ajetov in Kirkin brat, Hekatin oče: Hyg.
c) stlat. obl. = Pirseus (makedonski kralj): Ci., S. fr., T., Iust., Pr., Vell., Fl. — Od tod adj. Persicus 3 Pêrzov (Perzêjev): bellum Ci., Plin. vojna s Perzom (Perzejem).

Persia, gl. Persae 2.

Persis, gl. Persae 2. c.

phalāris¹ -idis, f, gl. phalēris 2.

Pompōnius 3 Pompónij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki

1. T. Pomponius Atticus Tit Pomponij Atik, prijatelj Cicerona in Kornelija Nepota: Ci., N.

2. L. Pomponius Lucij Pomponij, Katulov sodobnik, pisec atelan: Gell.

3. P. Pomponius Secundus Publij Pomponij Sekund, pisec žaloiger (tragedij) za časa Kaligule in Klavdija: Q. — Adj. Pompōniānus 3 Pompónijev: nomina Ci., pira Plin., versūs Gell. Pomponijevi verzi (gl. Pomponij 2.).

pōstulātum -ī, n (pōstulāre)

1. zahteva, terjatev, postulát: Ci. idr., postulata facere N., postulata peragere L.

2. pritožba: Ci.

3. obtož(be)na prošnja (prim. pōstulātiō 2. b.): Icti.

pōtum (sup.), pōtus 3, gl. poscō 2.

prāgmaticārius -iī, m (prāgmaticus) pragmatikárij, uradnik za pisanje (sestavljanje) pragmatičnih sankcij (prim. prāgmaticus 2.): Cod. I.

pūstulātus 3 (pūstula) mehurjast, mehurč(k)ast: argentum Mart., Suet. raztopljeno, čisto srebro (prim. pūstula 2. b).

quadruplor -ārī (quadruplus) ovajati, biti ovaditelj (ovaduh), biti za ovaduha (prim. quadruplator 2.): neque quadrup[u]lari me volo: neque enim decet sine meo peric[u]lo ire aliena ereptum bona: neque illi qui faciunt mihi placent Pl. (Persa 63, kjer v nekaterih izdajah najdemo quadrupulārī).

rādīx -īcis, f (iz indoev. kor. *u̯r̥d-; prim. gr. ῥάδῑξ -ῑκος vej(ic)a, šiba, ῥάδαμνος mladika, ῥαδινός, [ajol. βράδινος] vitek, uren, ῥαδαλός hitro zrasel, vitek, ῥίζα [iz *Ƒρίδi̯α, lezboško βρίσδα] korenina, got. waúrts = stvnem. wurz rastlina, zel = nem. Wurz, Wurzel, lat. rāmus, radius, tuj. v stvnem. retih, nem. Radieschen in Rettich, tuj. v sl. redkev)

I. koren, korenina, korenika dreves, rastlin: Plin. idr., radīces palmarum agrestium Ci., radicibus eruta pinus V., agere radicem ali radices Varr., O., Ci. korenine = capere (radicem) radices Ca. pognati (poganjati); occ. užitni koren: Sen. ph., Cels. idr., genus radicis, quod appellatur chara C., radix dulcis Cels. sladki koren, radix lanaria Col. milnica (prim. rādīcula 2. a), Syriaca Col. redkev, redkvica; poseb. redkev, zlasti redkvica: Cels. idr., radices lassum pervellunt stomachum H., intiba et radix O. —

II. metaf. koren, korenina =

1. najnižji, najspodn(j)ejši del kake stvari, s katerim se drži česa drugega: Cels., Petr., Plin. idr., linguae O., silex avolsa imis radicibus V., humilis radix insulae Plin. iun. plitki temelji, pluma in cutem radices egerat O.

2. montis, collis radix in pl. radices podgorje, vznožje: N., Cu., Mel., Petr. idr., sub (ob) ipsis radicibus montis C., Massici, Caucasi radices Ci., Pyrenaei Plin.

3. radix virīlis moško spolovilo, penis: Cael. (v rokopisih ni razvidno ali gre za radix ali radius virilis).

4. a radicibus (od temeljev, povsem, popolnoma) evertere domum Ph.

5. vir, izvor, izvir(ek), začetek, deblo, rod, pokolenje: patientiae Ci., Marium ex iisdem, quibus nos, radicibus natum Ci., Apollinis radix Plin. pokolenje, rod; o etimološkem izvoru: Varr.

6. močno dno, trden temelj: Pompeius eo robore vir, iis radicibus Ci. ep. ki tako trdno stoji.

recuperātiō (reciperātiō) -ōnis, f (recuperāre)

1. ponovna (zopetna) pridobitev (zadobitev), ponovno (zopetno) pridobivanje: libertatis Ci., urbium, quas amiserat Iust., amissorum pozni Icti.

2. ustanovitev sodnega zbora rekuperátorjev (recuperatores, gl. recuperātor 2.): reciperatio est, ut ait Gallus Aelius, cum inter populum et reges nationesque et civitates peregrinas lex convenit, quomodo per reciperatores reddantur res reciperenturque, resque privatas inter se persequantur Icti. ap. Fest.

Rēgīnī, Rēgīnus, gl. Rēgium 2.