Franja

decemvir -virī, m decemvir, nav. pl. decemvirī (običajno pisano Xviri) -ōrum in -ûm, m deseteri možje, deseterica, decemviri; sg., v katerem je decem (po naliki subst. triumvir) partitivnega pomena (= mož iz deseterice), je nastal iz starejšega pl.: C. Iulius decemvir diem Sestio dicit L. Decemviri so se v Rimu imenovali raznovrstni oblastniki:

1. decemviri legibus scribundis, ki so napisali zakone dvanajsterih tabel, izbrani po Terentilijevem zakonu l. 451; poleg njih je (za tri leta) vsem drugim prenehala oblast: Ci., Dig., mutatur forma civitatis a consulibus ad decemviros L.

2. decemviri stlitibus (st.lat. litibus) iudicandis, stara sodna oblast, ki je razsojala v pravdah o svobodi in državljanski pravici: Varr., Ci., Plin. iun., Suet., Dig. = bis quini viri O.

3. decemviri sacris faciundis ali sacrorum (sprva duoviri, potem decemviri, naposled quindecimviri) svečeniki varuhi in razlagalci sibilinskih knjig: L.

4. decemviri agris metiundis dividundisque (metiendis dividendisque, v posameznem primeru agro metiendo dividendoque) poverjeniki, ki jim je bila izročena razdelitev državnega zemljišča (ager publicus) med naselnike (sprva triumviri, potem quinqueviri, naposled decemviri): Ci., L.

dēnārius 3 (dēnī) ki ima v sebi (obsega, poseduje) po deset: nummus d. L. deset asov vreden denar, numerus digitorum Vitr., numerus Aug., Macr., fistulae Plin., Front. ki imajo obseg 10 palcev, pormae Lamp. 10 zlatih denarijev vredni zlatniki. Subst. dēnārius -iī, gen. pl. -ōrum in (večinoma) -ûm, m

1. denarij,
a) srebrnik, vreden sprva 10, po drugi punski vojni 16 asov: Varr., Vitr., L. idr., alicui ad denarium solvere Ci. v denarijih, v rimski denarni enoti, ecquae spes sit denarii Ci. v denarijih izplačan biti, d. argenteus Col., malus Sen. ph., falsus, adulterinus Plin., denarios probare (preskusiti, preskušati) Plin., denariae formae Lamp. ali formae denariorum Isid. = denarii. Soobl. dēnārium -iī, n, v pl.: Pl.
b) zlatnik = 25 srebrnih denarijev: aurei argenteique denarii Petr. (prim. Plin. XXXIII, 3, 13).
c) v času poznega cesarstva bakren denar (popolnoma aeris denarii): Vop., Macr., Cod. Th., Cass.
č) met. = sploh denar: Ci. ep. (ad Attic. II, 6).

2. lekarniška utež (= drachma) drahma: Cels., Col., Plin.

Dioscūridae -ārum, m ali Dioscūridēs -um, m Dioskura, Zevsova sinova Kastor in Poluks: Char.

Druidae -ārum (Ci., T.) ali Druidēs -um (Ci.) ali Dryidae -ārum (Suet.) (tudi pri Ci. De div. I, 41, 90) m (kelt. „moder mož“) druidi, driidi, svečeniški red (kasta) pri Keltih.

Dryas¹ -adis, gr. dat. pl. Dryasin (Pr.), acc. pl. -adas, f (Δρυάς iz δρῦς drevo) Driada (driada), drevesna ali gozdna Nimfa (vila): Mart.; večinoma v pl. Dryadēs -um: V., O., Pr.

Ēlectridēs insulae ali samo Ēlectridēs -um, f (Ἠλεκτρίδες) Jantarski otoki: Mel., Plin., Ēlectridēs petrae Jantarske skale: Plin.

Elele͡us -eī, m (Ἐλελεύς, po vzkliku radosti ἐλελεῦ) Elelej, vzdevek boga Bakha: O. Od tod se imenujejo bakhantke: Elelēidē̆s -um, f (gr. *Ἐλελευίδες) vriskalke, ukavke: O.

ēligō -ere -lēgī -lēctum (ē in legere)

1. izb(i)rati = izpuliti, populiti, pleti: Varr., nisi herbae manu eliguntur Col., steriles herbas eligere Cu.; pren.: stirpes aegritudinis eligendae sunt Ci.

2. pren.: izb(i)rati, odb(i)rati, izvoliti: difficile ad eligendum Ci.; z obj.: utrum libet elige Ci., isti a Rullo electi coloni Ci., qui fortissimum quemque elegit Ci., electa sexaginta milia C. 60000 izbranih (izvrstnih) vojakov, ut idoneum tempus eligerent Ci., ille legatus a civibus suis electus est Ci. je bil izbran, izvoljen za … Od kod? z abl.: quemvis mediā elige turbā H., equos omni numero equorum V.; s praep.: myoparonem de decem navibus Ci., unum de eius factis Ci., iudices ex civitatibus electi Ci., eligere suorum e numero adulescentes N. Čemu?: eligere oleam ad cibum Varr., locum ad pugnam Ci., electus facienda ad sacra Cithaeron O., eligere spatiosas ad hoc silvas Cu.; z dat.: hunc urbi condendae locum L., urbi locum, condendae urbi sedem, morti locum Cu.; s finalnim relativnim stavkom: vestra urbs electa est, ad quam … crucem viderent Ci., quae colat, elegit contraria flumina flammis O.; z odvisnim vprašanjem: eligas, utrum velis necne Ci., eligas, utrum facias O.; z inf.: Ambr., Aug.; z NCI: Aug.; z ut: Aug. — Adj. pt. pf. ēlēctus 3, adv. -ē, izbran, izvrsten: ferae O., manus (moštvo) T., electissima multitudo Auct. b. Alx., electissimi pugiles Suet., viri electissimi Veg.; subst. ēlēctus -ī, m izbranec : Illyrici exercitūs electi T., electus dei Eccl.; (o stvareh): electa robora (hrastovci) Cypr., verbum electius Corn., electior sententia Aug., verba electissima Ci., electissima pessimi poëtae scripta Cat.; subst.
a) ēlēcta -ōrum, n izpiski: Plin. iun.
b) ēlēctiōra -um, n boljše: iuvenis ad electiora tendens Symm.

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

Fīculea -ae, f (ficus?) Fikúle(j)a, mestece na Sabinskem: L., Plin. Od tod subst. Fīculeātēs -um, m Fikulejci, fikulejski prebivalci: Varr. Adj. Fīculēnsis (Fīculuēnsis) fikulejski: via L.; subst.

1. Fīculēnsēs (Fīcolēnsēs) -ium, m Fikulejci (Fikolejci), fikulejski prebivalci: Plin.

2. Fīculēnse -is, n podeželsko posestvo pri Fikuleji: in Ficulensi Ci. ep.

Fulginia -ae, f Fulgínija, umbrijsko mesto: Sil. Od tod adj. Fulginās -ātis, fulginijski: Ci. ap. Prisc.; subst. Fulgin(i)ātēs -um, m Fulgin(ij)ati, Fulginijci, fulginijski prebivalci: Plin.

habitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. habēre)

I. trans.

1. navadno imeti: epicrocum, comas Varr. ap. Non.

2. kje (pre)bivati, stanovati, živeti: humilīs casas, silvas, centum urbes V., terras O., Cebennas (Gebennas) Lucan., Gelonon, urbem ligneam Mel., oppidum Vell., scopulos Val. Fl.; v pass. = za (pre)bivališče biti (rabiti, služiti), poseljen biti, (pre)biva (stanuje, živi) se kje (v sl. bolje act.): colitur ea pars (urbis) et habitatur frequentissime Ci. in ima največ prebivalcev, raris habita mapalia tectis V., vix pars dimidia (urbis) habitabatur L., agellus habitatus quinque focis H. posestevce s 5 ognjišči (= hišami, gospodarstvi), Scythiae confinis est regio habitaturque pluribus ac frequentibus vicis Cu., vestigia habitati quondam soli Plin., campi olim uberes magnisque urbibus habitati T. pokrite; z gr. dat.: habitantur moenia Grais V. Grki prebivajo v … , nobis habitabitur orbis ultimus O., tellus Bistoniis habitata viris O., undae cesserunt piscibus habitandae O. ribam za bivališče. —

II. intr.

1. stanovati, (pre)bivati, domovati: bene (udobno) N., alibi, peregre, pagatim L.; Argos habitatum concessit N., h. sine marmorario ac fabro Sen. ph., habito triginta milibus (aeris) Ci. najemnine (stanarine) plačujem —, stanovanje me stane 30.000 asov, nunc si quis tanti (tako drago) habitat Vell. Kje? z loc.: locis pestilentibus Varr., ruri Ci., Athenis N., Capuae, Romae, duabus urbibus L.; pesn.: maternā alvo O. v materinem telesu; s praep.: in Sicilia, in ea parte urbis, in aediculis Ci., in via Ci. na (ob) veliki cesti, gratis in alieno, ad M. Lapidum Ci., in casis et tuguriis, circum Aternum Varr., ad litora V., in montibus vicatim L., sub rupe O., sub his tectis Sen. ph., secundum montem Plin. idr., insula Q., iuxta forum, intra Palatium, sub tegulis Suet.; pomni: filia cum patre habitat Ci. pri očetu; pass. brezos.: habitari, ait Xenocrates, in luna Ci. da so prebivalci na mesecu, vides habitari in terra Ci., frequenter ibi habitabatur L. tam je prebivalo mnogo ljudi, quibus (vicis) frequenter habitabatur L. ki so bile gosto poseljene, per octoginta stadia habitabatur Cu.; pren.: metus habitat in vita beata Ci., animus cum curis habitans Ci. ki je vedno v skrbeh, ingenium Galbae male habitat Macr. je v slabem ogrinjalu. Subst. pt. pr. habitantēs -ium (pesn. -um), m prebivalci, stanovalci: habitantes Lilybaei L., pinus … legit … Pithecusas, habitantum nomine dictas O., oppidum valetudine habitantium infame Mel., ad occasum habitantes Plin.

2. metaf.
a) kje bivati = muditi se, tičati: qui in foro habitant Ci. ki „tako rekoč“ stanujejo na trgu (ker pogosto nastopajo kot govorniki), habitavi in oculis Ci. vedno sem bil (ljudstvu) pred očmi, quorum in vultu habitant oculi mei Ci., peregrinatus est eius animus in nequitia, non habitavit Val. Max., h. in culina Petr., vedno v kuhinji tičati, tecum habita Pers. = preskušaj samega sebe.
b) pri stvari ostajati, baviti (ukvarjati) se skoraj le z njo, dolgo muditi se pri čem, s čim, dolgo držati se česa: h. in eo genere rerum Ci., in hac una ratione tractanda Ci., ibi commorer, ibi habitem, ibi haeream Ci. tukaj naj se mudim, na to naj se opiram, tega naj se držim, quonam modo ille in bonis haerebit et habitabit suis? Ci. kako se bo na svoji zemlji obdržal in jo v prid obračal?

Helicōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ἑλικών) Helikón gorski masiv pri Tespijah v Bojotiji z Apolonovim svetiščem in logom, posvečenim Muzam: Varr., H., Plin., M., pandite nunc Helicona, deae (= Musae) V., virgineus Hel. O., Heliconis alumnae ali deae Helicona colentes (= Musae) O.; meton.: totum Helicona dedisset O. pevsko umetnost vseh 9 Muz. — Od tod

1. adj. Helicōnius 3 (Ἑλικώνιος) helikonski: Tempe O., collis Cat., mella Cl. Helicōnis -idis, f (Ἑλικωνίς) helikonska: silva Stat.; subst. pl. Helicōnidēs -um, f Helikonke = Muze: Varr., Pers.

2. subst. Helicōniadēs -um, f (Ἑλικωνιάδες) = Helicōnidēs: Lucr.

Hesperus (-os) -ī, m (gr. ἕσπερος, sc. ἀστήρ, prim. lat. vesper) Hésper, zvezda večernica (lat. stella Veneris), v grški mitologiji sin Kefala in Avrore: Col., stella Lucifer (danica) interdiu, noctu Hesperus Varr. (prim.: stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Lucifer Latine dicitur, cum antegreditur solem, cum subsequitur autem Ἕσπερος Ci.), tibi deserit Hesperus Oetam V., illam non … Aurora … cessantem vidit, non Hesperus O., Hesperos … fusco roscidus ibat equo O., dux noctis Hesperus Sen. tr. — Od tod adj.

1. Hesperius 3 (gr. ἑσπέριος) večeren = proti večeru ležeč, zahoden, osojen: axis (nebo) O., fretum O. zahodno morje, amnes O., Lucan., orbis O., Val. Fl., rex (= Hesperus ali Atlas) O.; v grškem pomenu (ker leži Italija Grkom na zahodu) je pogosto = italski: Hesperia terra V. = Italija, Hesperium Latium, litus V., fluctus Hesperii H. = Tirensko morje; v rimskem pomenu pa = zahodnoafriški: Aethiopes Plin., promunturium Hesp. Plin. (zdaj rt Bojador). Tako tudi subst. Hesperia -ae, f (sc. terra) Hesperija, Zahodna dežela, v grškem pomenu = Italija: est locus, Hesperiam Grai cognomine dicunt V., Vesevi Hesperiae letalis apex Val. Fl.; v rimskem pomenu = Hispanija ali Zahodna Afrika: qui nunc Hesperiā sospes ab ultimā (redit) H., Hesperia je tudi mesto v kirenski pokrajini: Mel.

2. Hesperis -idis, f (Ἑσπερίς) večerna, zahodna: aquae V. = italsko vodovje; kot subst. = bot. rastlina nočníca (ki zvečer močneje diši kot podnevi): Plin.; pl. Hesperidēs -um, acc. -idas, f (Ἑσπερίδες sc. νύμφαι) Hesperide, hčere Hespera ali Ereba in boginje Noči (Nox), po drugih Atlanta in Hesperide (Hesperis), po številu 3, 4 ali celo 7; bivale so na otoku v Okeanu onstran Atlanta ob skrajnem zahodnem zemeljskem robu; tam so v krasnem vrtu skupaj z nikdar spečim stoglavim zmajem Ladonom čuvale drevo z zlatimi jabolki (= pomarančami): Ci., O., Serv., Hesperidum draco Varr., Hesperidum māla V. ali poma Hesperidum Stat., sacerdos, Hesperidum templi custos V., Hesperidum hortus Lucan., Hesperidum insulae Mel., Plin.

himantopūs -podis, m (gr. ἱμαντόπους „jermenonožec“) himantopod, dolgonog ptič, ki živi ob vodi (lat. lōripēs) Plin. — v pl. Himantopodēs -um, m Himantópodi, etiopsko pleme: Mel., Plin., Iul. Val.

Hippocrēnē -ēs, f (= gr. ἵππου κρήνη konjski vrelec) Hipokréna, Muzam posvečen vrelec na Helikonu, ki ga je baje Pegaz odprl s tem, da je s kopitom udaril ob tla: O. Od tod adj. Hippocrēnaeus 3 hipokrenski: fontes Auct. de laud. Herc. ap. Cl. Subst. Hippocrēnidēs -um, f Hipokrenke = Muze: Serv.

Īnsuber -bris, m (Ci.), nav. pl. Īnsubrēs -um in -ium, Insuber, pl. Insubri, keltsko pleme v Cisalpinski Galiji z glavnim mestom Milanom (Mediolanum): Ci., L., Plin.; kot adj.: Insuber eques L. insubrski.

iuvenis -e, m, f komp. iūnior, redko iuvenior

I. subst.

1. m mladenič, mlad mož (nav. od 20. do 40. leta, naspr. puer ali senex): L., O., H. idr., infirmitas puerorum et ferocitas iuvenum et gravitas constantis aetatis Ci.; kolekt. = mladi možje, mlado moštvo: consul trahit undique lectum divitis Ausoniae iuvenem Sil.

2. f mlada žena, mladenka, devica: Plin., sive cupis iuvenem, iuvenes tibi mille placebunt O., animos eiusdem pulchra iuvenis ceperat Ph.

3. iuvenes utriusque sexūs Suet. mladi ljudje obeh spolov.

4. iūnior mlajši (naspr. senior, maior): Ulp. (Dig.), ut nubere vellet maior iuniori Ap.; poseb. pl. iūniōrēs -um, m mlajši možje, mlajše moštvo (do 45. leta), mladina: C., edicitur delectus, iuniores (novinci, naborniki, „rekruti“) ad nomina respondent L.; po Servijevi ustavi ima vsaka classis enako število centurij iuniorum (stalna vojska) in seniorum (rezerva). Slednje glasujejo prve: totiens iuniorum centuriis te illo honore adfici pronuntiavit Ci. —

II. adj. mlad: qui vel mense brevi vel toto est iunior anno H., iuvenes nutricibus annos posse suis reddi O., iuniores patrum evincebant L., ovis iuvenis habetur quinquennis Col., iuvenior T., Plin. iun., aetate iuvenior Ap., alius senior est, alius iuvenior Sen. ph., de his (declinationibus) aliae sunt priscae ut „Bacchideis“ et „Chrysideis“, aliae iuniores, ut „Chrysides“ et „Bacchides“, aliae recentes, ut „Chrysidas“ et „Bacchidas“ Varr.

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.