Franja

Zadetki iskanja

  • Argīa -ae, f (Ἀργεῖα) Argija, Argeja, Adrastova hči, Polinejkova žena: Hyg., Stat.
  • Arīcia -ae, f Aricija,

    1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

    2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.
  • Aristomachē -ēs, f (Ἀριστομάχη) Aristomaha, hči Sirakužana Hiparina, Dionova sestra, tretja žena tirana Dionizija I.: Ci., N., Val. Max.
  • Arrius 3 Arij(ev), ime rimskega rodu,

    1. Q. Arrius Kvint Arij, pravnik in govornik, pretor l.72, v suženjski vojni poražen od Spartaka; kot bogat homo novus je l.59 pripravil sijajno „sedmino“ na čast svojemu očetu: Ci., H. (ki označuje njegove sinove za ožrljivce — parazite).

    2. Arrius Varus Arij Var, vojskovodja v Vespazijanovem času: T.

    3. Arria Arija, blaga žena Peta Trazeje (Paetus Thrasea), ki je l.42 po Kr. spodbujala svojega moža k samomoru: T.
  • Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

    I. gr. žensko ime,

    1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

    2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

    3. ena od Hijad: Hyg.

    4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

    II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

    1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

    2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

    3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.
  • Astyagēs -is, m (Ἀστυάγης) Astiag,

    1. Kiaksarov (Ciaxares) sin, zadnji medijski kralj; njegova hči Mandana (Mandane), žena Perzijca Hambodše (Καμβύσης), je mati Kira st., ki je pahnil svojega deda s prestola: Ci., Iust.

    2. Finejev tovariš: O.
  • Astyochē -ēs, f (Ἀστυόχη) Astioha,

    1. Tlepolemova mati: Hyg.

    2. Agamemnonova sestra, Strofijeva žena: Hyg.
  • Athēnāis -idis, f (Ἀϑηναίς) Atenais, Atenaida, gr., pozneje tudi rim. žensko ime; poseb. znana je žena kapadokijskega kralja Ariobarzana II.: Ci. ep.
  • Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

    1. Makedonci
    a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
    b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
    c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

    2. pergamski kralji
    a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
    b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
    c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

    3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.
  • aurōra -ae, f (iz *ausōsa, prim. gr. at. ἕως = eol. αὔως = jon. in ep. ἠώς [iz *αὐσώς] zora, αὔριον [iz *αὔσριον] jutri, lat. aurum [iz *ausom], prim. Aurelius, auster)

    1. zor, zora, jutranja zarja: cum primum gelidos rores aurora remittit Ci. poet., Hercules ad primam auroram somno excitus L. ob prvi zori, iamque rubescebat stellis aurora fugatis V., sub aurorā O.

    2. pooseb. Aurōra -ae, f Avrora, Zora = Ἠώς, boginja jutranje zarje, hči sončnega boga Hiperiona in Teje (Thea), Titonova žena, Memnonova mati: purpurea, vigil O., lutea V., O., ubi pallida surget Tithoni croceum linquens Aurora cubile V.

    3. met.
    a) vzhod, jutrovo: Cl., ab aurora V., Eurus ad auroram Nabataeaque regna recessit O.
    b) vzhodna (vzhodnjaška), jutrovska, orientalska ljudstva: Cl.
  • Baucis -idis, f (Βαῦκις) Bavkida, žena starca Filemona: O. Od tod apel. Baucis = starka, stara žena: Pers.
  • Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

    I. gr. žensko ime. Poseb.

    1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

    2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

    3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

    — II. gr. mestno ime.

    1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

    2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

    3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

    4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

    5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.
  • Beroa -ae, f Beroa, žena tavlantskega kralja Glavcija: Iust.
  • Beroē -ēs, f (Βερόη) Beroa, gr. žensko ime.

    1. Semelina dojilja: O., Hyg.

    2. Okeanova hči: V.

    3. Doriklova žena: V.
  • Bistonēs -um, (pesn.) acc. pl. -as, m (Βίστονες) Bistonci, traško ljudstvo v okolici Abdere in Diceje od Nesta do Bistonskega jezera: Plin.; pesn. = Tračani: Lucan., Val. Fl., Sil. Od tod adj.

    1. Bistonis -idis, f (Βιστονίς) bistonska, pesn. = traška: ora, terra O., ales (= Procne Prokna, žena traškega kralja Tereja) Sen. tr.; subst. = Tračanka, zlasti traška bakhantka: H., Ps.-V. (Ciris).

    2. Bistonius 3 (Βιστόνιος) bistonski: plagae Lucr.; pesn. = traški: aqua, Minerva (boginja zaščitnica bojevite Trakije) O., sarissae, viri O., tyrannus Lucan. ali rex Sid. = traški kralj Diomed (pri Ps.-V. [Culex] je rex Bistonius Terej), rupes Pr., aves Lucan. žerjavi, turbo Lucan. hud sever, chelys Cl. (o Orfejevi liri); subst. Bistonia -ae, f (sc. terra, Βιστονία) Bistonija = Trakija: Bistoniae magnus alumnus (= Orpheus) Val. Fl.
  • Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

    I. adj.

    1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
    a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
    b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

    2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

    3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

    — II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.
  • Caesōnius 3 Cezonij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

    1. M. Caesonius Mark Cezonij; bil je edil skupaj s Ciceronom: Ci.

    2. Caes. Paetus Cezonij Pet, konz. v Neronovem času: T.

    3. Caesonia Cezonija, Kaligulova žena: Plin., Pers., Iuv., Suet. — Od tod adj. Caesōniānus 3 Cezonijev = ki izvira od kakega Cezonija: praeceptum Col.
  • Callirrhoē, pesn. tudi Callirhoē, -ēs, f (Καλλιῤῥόη in Καλλιρόη) Kaliroja,

    1. studenec pri Atenah na južni strani Akropole: Plin., Stat.

    2. studenec in kopališče v Pereji na vzhodni strani Mrtvega morja: Plin.

    3. arab. studenec in kopališče: Plin.

    4. povodna Nimfa, Ahelojeva hči, druga Alkmeonova žena: O.

    5. Oceanova hči in Gerionova mati: Hyg., Serv.

    6. Skamandrova hči in Pirantova žena: Hyg.

    7. neka plesalka in priležnica: Pers.
  • Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

    1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

    2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

    3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

    4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

    5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

    6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

    7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

    8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).
  • Canēns -entis, f (canere) Pevka, Nimfa, hči Jana in Venilije, Pikova žena: O.
Število zadetkov: 161