Franja

prīmīpīlātus -ūs, m (prīmīpīlus) služba preskrbovalca (oskrbovalca) živeža (z živežem), služba živežnika (nadzornika proviánta, primipilár(i)ja) v cesarski vojski, oskrbništvo z živežem, živežništvo, proviantska služba, proviantstvo, proviantura, primipilát: Cod. I.

prīmitiae -ārum, f (prīmus)

1. prvenci, prvi pridelki, prvi sadovi, prvi obrodek, prvi pridelek: Plin., primitias Cereri farra resecta dabant O., p. metallorum T.

2. pesn. metaf. začetek: armorum Stat. vojne, tori Sil. prvi užitek zakona, primitiae iuvenis miserae V. prvi poskus (v orožju), spolia et primitiae V. prvenci (prvi sadovi) zmage, primitiae vitis Col. prve kali.

prīncipātus -ūs, m (prīnceps)

1. prvo mesto, prednost: eloquentiae N., sol, qui astrorum tenet principatum Ci., tenere principatum sententiae Ci. prvi odda(ja)ti svoj glas, principatus belli propulsandi Ci.

2. (v političnem pomenu) najvišje mesto, (naj)višja (vrhovna) oblast, nadoblast, nadvlada, prevlada, prvo mesto, prvenstvo, prvaštvo, voditeljstvo (gr. ἡγεμονία), vodstvo, principát: Vell. idr., de principatu contendere cum aliquo N., in eā civitate duo de principatu inter se contendebant C., principatum in civitate obtinere C., animadverti dici Cassio meā sententiā … principatum dari Ci., de principatu (prvenstvo) cum Atheniensibus certamen est N., principatus imperii maritimi N. prvenstvo (vodilna vloga, prevlada) na morju, principatum (vodstvo) factionis tenere C.

3. occ. cesarstvo = cesarsko vladarstvo, cesarsko dostojanstvo, cesarska oblast, principát: Plin., Plin. iun., Vell., Suet. idr., principatum alicui deferre T., Nerva miscuit principatum et libertatem T. je združil principat in republiko (samovladarstvo in ljudovlado); meton. (samo)vladar, samodržec, cesar, prínceps: T.

4. (v filozofiji) glavna (izvirna, izvorna) sila, vodilno načelo, (pra)počelo, vodilo: animi principatus, id est ratio Ci., principatum dico, quod Graeci ἡγεμονικόν vocant Ci.

5. začetek, izvir, izvor: mundus ab aliquo temporis principatu ortus Ci.

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

Prīsciānus -ī, m Prisciján

1. Priscianus Caesariensis Priscijan iz Cezareje v Mavretaniji, latinski slovničar; živel je v času cesarja Anastazija (začetek 6. stol. po Kr.).

2. Theodorus Priscianus Teodor Priscijan, zdravnik; živel je v času cesarja Gracijana.

prīs-tinus¹ 3 (iz stlat. *prīs-tinus kakor crastinus iz cras; prim. prīmus, prior, prō)

1. (po)prejšnji, nekdanji: virtus, consuetudo C., mos Ci., uxor V., animus L., reminiscens pristini (= prioris) temporis N., in pristinum statum redigere C. v prejšnji položaj; subst. prīstinum -ī, n (po)prejšnji (nekdanji) položaj (stan), (po)prejšnja (nekdanja) ustava: Siciliam in pristinum restituere N.; pesn. pl.: in pristina (= in pristinum) redire V.

2. nedavno minul, nedaven, nedavno pretekel (prešel), včerajšnji, zadnji: milites pristini diei perfidiā incitati C., proximus dies obscurior pristino Cu., nox Suet.

3. = priscus star: aetas Cl.

pristis -is, f (tuj. πρίστις „riba žagarica“) po ljudski etim. potvorjeno v pistrīx -īcis, f

1. vsaka morska pošast, morska žival, velika (morska) riba (poseb. kit, morski pes, morski volk, žagarica (pilar)); v obl. pristis: Plin., Val. Fl., Pl., Non. idr., frons hominem praefert, in pristim desinit alvus V.; v obl. pistrix: virgo pube tenus, postrema … pistrix V. (o Skili (Scili)), Neptunus pistricum dominus Arn.

2. metaf.
a) v obl. pistrix Kit (ozvezdje): Ci. (Arat.), Hyg.
b) v obl. pristis majhna, hitra bojna (vojna) ladja (brzica): comparaverat … lembos pristīsque L., adiectae … quinque pristes erant L. (prej so na teh mestih brali pistrīsque, pistres).
c) Pristis Kit, ime neke Enejeve ladje: velocem Mnestheus agit acri remige Pristim V.

Prīvernum -ī, n Privêrn, mesto v Laciju (zdaj Priverno): L., V., Plin., Val. Max. — Od tod adj. Prīvernās -ātis privêrnski, privernátski: Plin., fundus Ci., senatus L., in Privernate (sc. praedio) Ci. na podeželskem posestvu pri Privernu; subst. Prīvernās -ātis, m Privêrnec, Privernát: Val. Max.; pl. Prīvernātēs -ium, m Privêrni, Privernáti: L., Plin.

prīvī-gnus -ī, m (prīvus in genere = gīgnere) „posebej (= v kakem drugem zakonu) rojen“ = pastorek: Ci., S., H., Pr., Cass., Icti. idr., privigni pastorki, pastorčeta: Icti., privigni matre carentes H.

prīvilēgium -iī, n (prīvus in lēx)

1. posamezne osebe se tičoč (izjemen, izreden, poseben) zakon, posamezne osebe se tičoča (izjemna, izredna, posebna) odredba (nav. v neugodnem smislu): p. irrogare Ci., p. ferre de aliquo Ci.

2. meton. prednostna pravica, predpravica, (posebno) pooblastilo, svoboščina, posebna pravica, posebna ugodnost, privilégij: aetatis Iust. prvorojenska pravica, pravica prvorojenca, prvorojenstvo, militum Icti., privilegia habere Plin. iun., privilegia dare Sen. rh., Sen. ph.; occ. upnikova glede na poplačilo dolga pristoječa prednostna pravica, predpravica pred drugimi upniki: privilegium habere Traianus ap. Plin. iun. ep., p. pupilli in bonis tutoris Icti.

prīvō -āre -āvī -ātum (prīvus) pravzaprav „ločiti (ločevati) kaj od česa“; od tod

1. spraviti (spravljati) koga ob kaj, (od)vzeti (jemati) komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj; z abl. separationis: Lucr., Gell. idr., aliquem luce, somno Ci., rem publicam exercitu C., urbes viris nobilissimis Ci., privatus vitā Ci., lumine O., fide privare aliquem Stat. vzeti komu vero (upanje); le predklas. z gen. ali acc.: me privasti tui Afr. ap. Non.; subst. pt. pr. prīvantia -ium, n (= gr. στερητικά) kar zanika, zanikajoče, nikalno: Ci.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), oprostiti (oproščati) koga česa: Lucr. idr., aliquem dolore, exsilio, molestiā Ci., formidine H. — Od tod adj. pt. pf. prīvātus 3

1. posamezniku ali zasebniku pripadajoč, oseben, zaseben, lasten, svoj, privaten (naspr. publicus, communis): privatus illis census erat brevis, commune magnum H., domus, vita Ci., agri, aedificia C., alicuius horti T., res, quae ipsius erant privatae Ci. njegovo zasebno premoženje, publica fortuna vel privata Sen. ph. usoda, ki usmerja (uravnava, vodi) javne in zasebne zadeve, privata calamitas est Ci. zadeva le mene (ne državo), dolor L., suo privato, non publico consilio C., N. na svojo roko, na lastno pest, za svoje (lastne) namene, brez državnega pooblastila, ne v imenu države, ne z državnim pooblastilom; subst. prīvātum -ī, n (le v zvezi s praep.) svoje, lastno: tributum ex privato conferre L. iz svojega; toda: proripere se ex privato L. z doma, in privato
a) doma: L.
b) na svojih tleh: O.; privatum vendere L. v zasebno (upo)rabo.

2. v času republike = brez javne službe, brez poveljstva; kot subst. prīvātus -ī, m neoblastnik, zasebnik: vir privatus Ci. idr., privati homines Ci. posamezne osebe, imperator nunc privatus Pl. brez poveljstva, Miltiades non videbatur esse posse privatus N. brez poveljstva, privatus an cum potestate Ci., privatus an magistratus Q., reges, augures, privati Ci., Scipio privatus Gracchum interfecit, Catilinam nos consules perferemus? Ci., privatus Varr. posamezna oseba, posameznik; v enakem pomenu tudi pl. privati Varr.; v cesarski dobi necesarski, neknežji, podložen, podložnik (naspr. princeps): Plin. iun., privati hominis nomen supra principis attolere T., spectacula Suet. ne prirejene od cesarja.

3. (po gr. ἴδιος) navaden, preprost: privata ac prope socco digna carmina H.

proāgorus -ī, m (tuj. προάγορος, προήγορος besednik, govornik) „prvi govornik (besednik)“ = proágor(os) = glavni krajevni uradnik, župan v nekaterih sicilskih mestih: ad se proagorum, hoc est summum magistratum vocari iubet Ci.

probō -āre -āvī -ātum (probus)

I.

1. preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, preveriti (preverjati), (pre)kontrolirati, testirati: Petr., Vulg., Aug. idr., denarios, pecuniam Plin., Icti., mensurae publice probatae Icti., munera T., censores villam publicam in campo Martio probaverunt L., ad opera, quae locassent, probanda L., tus probatur candore Plin. kvaliteta kadila se spozna po … , kakovost kadila je razvidna iz … ; metaf. presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): suo ex ingenio mores alienos Pl., vulgus amicitias utilitate probat O.

2. za dobro (dobrega) spozna(va)ti (šteti), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), (po)hvaliti, ceniti: Pl., Plin. iun., Corn., Sil., Suet. idr., domum tuam perspexi atque probavi Ci., hoc consilio probato N., Commii virtutem probavit C., consurgunt ii qui et causam et hominem probant C., Asia picem Idaeam maxime probat Plin. v Aziji najbolj cenijo idajsko smolo (dajejo prednost idajski smoli), Iove non probante H. zoper Jupitrovo voljo, proti Jupitrovi volji; z dvojnim acc. prizna(va)ti koga za kaj: Thucydidem auctorem N., Vercingetorigem imperatorem C., aliquem iudicem Ci. (naspr. improbare aliquem npr. testem); z inf. za dobro (primerno, prav) spozna(va)ti, dobro (primerno, prav) se zdeti komu kaj: Caesar probat mare transire C., sive tu Lucina probas vocari H. ali Lucina, če ti je ljubše, da te tako imenujejo; z ACI: remos aptari Cu. spoznati za potrebno (nujno), da se … , arma sumere non ante cuiquam moris quam civitas suffecturum probaverit T. dokler ga občina ne spozna za sposobnega za orožje. —

II.

1. (po)kazati komu kaj kot sprejemljivo (dobro, primerno, ugodno, pohvalno), pohvalo (odobrenje, odobritev) pridobi(va)ti čemu, za kaj: (sc. libros oratorios) tibi valde probabo Ci., suam probare operam studebant C., non vereor, ne hoc officium meum P. Servilio iudici non probem Ci., id Memnoni probari posse Cu. da se da to Memnonu dopovedati; poseb. pogosto refl.: Ligarius in eā legatione sociis ita se probavit C. se je prikupil; in med.: probari alicui C., Ci., N. biti komu po volji, ugajati komu, non probari alicui Cu. ne biti po volji komu, ne ugajati komu; obscurius vitium pro vero probatur Ci. (ob)velja, se sprejme (vzame) za … , vulnus pro ictu gladiatoris probari Ci. da se rana vzame (šteje) za …

2. komu kaj storiti, narediti (delati) verjetno (jasno), poveriti (poverjati), zaupati, (po)kazati, ponazoriti (ponazarjati), (na)slikati, poočititi (poočitovati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati: Pl., Ph., Q., probas mihi ista, quae dicis Ci., res probat vocem auguris O., tanti maleficii crimen talibus viris Ci., ipsi Catoni rationem facti mei probem Ci., hoc difficile est probatu Ci.; z dvojnim acc.: observantia … memorem se alicui probare Plancus in Ci. ep. izkaz(ov)ati se hvaležnega komu; z ACI: iudicibus probare Verrem contra leges pecuniam cepisse Ci., perfacile factu esse illis probat conata perficere C.; occ.
a) probare aliquem pro aliquo hoteti, da kdo velja za kaj, oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), izda(ja)ti koga za kaj: quem pro illo probare velles Ci., facile ut (sc. te) pro eunucho probes Ter. da lahko dosežeš, da te bodo imeli za skopljenca.
b) z dokazi prikazati koga kot hudodelca, dokazati komu zločin (gr. ἐλέγχειν): qui socii probari non poterant Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. probātus 3

1. (pre)izkušen, preverjen, zanesljiv, dokazan, vrl, (dokazano) dober, izvrsten, odličen, izbran, pošten, sposoben: Col., Ambr., argentum Pl., ut probati et electi in provincias mittantur C., aetatis spatio probati Ci., p. antistites Ci., femina probatissima Ci., homines artium spectati et probati Ci., statua Plin., cultura Q.; od tod probatum est Hyrcanis (z inf.) Sil. Hirkanci imajo navado; superl. adv.: probatissime nosse rem militarem Cass. prav dobro poznati.

2. cenjen, čislan, priljubljen, všečen, prijeten; z dat.: probatus suis filius Ci., probatus carusque nobis Plin. iun., omnibus esse se probatum debet sperare Ci., nemo probatior primoribus patrum L., alicui minus probatum esse N. manj všeč biti komu, ne ugajati komu, probatissima sententia Gell. zelo sprejemljiv nasvet.

proboscis -idis, f (gr. προβοσκίς) rilec (čisto lat. manus), poseb. slonov rilec ali trobec: Varr. ap. Non., Auct. b. Afr., Plin., Fl., Iul. Val. — Soobl. promoscida -ae, f: Isid. (12, 2, 14, kjer v nekaterih izdajah najdemo obl. promoscis -idis, f) in promuscis: Veg., Cass.

Proca (L., O.) ali Procās (V.) -ae, m Próka(s), kralj v Albi, oče Numitorja in Amulija.

procācia -ae, f (procax) = procācitās ) silna zahtevnost, silna poželjivost (želja, željnost) v zahtevah, govoru in obnašanju, vsiljivost, (pre)drznost, nesramnost: nam quia nihil poscente me abnuis, magis acuis procaciam quam retundis Aus.

procācitās -ātis, f (procāx) silna zahtevnost, silna poželjivost (želja, željnost) v zahtevah, govoru in obnašanju, vsiljivost, (pre)drznost, nesramnost: itaque a petendo petulantia, a procando, id est poscendo, procacitas nominata est Ci. fr. ap. Non., qui procacitatem hominis manibus coercere conarentur N., ut olim virtutis modestiaeque, tunc procacitatis et petulantiae certamen erat T., impedienda est itaque procacitas eius (sc. galli gallinacei) anpullaceo corio Col. pohota, pohotnost, stolida, lepida Mart., cum abdicetur procacitatis petulantia Ps.-Q., curiosus alioquin et inquieti procacitate praeditus asinus Ap., inde blandiebatur sibi Augustus laetum in filia animum usque ad speciem procacitatis sed reatu liberum Macr., quippe cum procacitate sua Nandrum regem offendisset Iust., at quo etiam tempore Cupido vel Satyrus petulantis ausus procacitate dissiliunt? M.

procāx -ācis, adv. -iter (procāre) zelo zahteven, zelo poželjiv, željan v svojih zahtevah, govoru in obnašanju, vsiljiv, (pre)drzen, nesramen, izzivalen, objesten, prešeren, razposajen: Pl., Ter., O., Suet., Lact. idr., meretrix Ci., Fest., Academia Ci., Musa H., vernae procaces H., procax ore T., procax in lacessendo Ci., procacissima ingenia T., procacius stipendium flagitare L.; z gen.: otii T. željan miru; subst.: procax et superbus Sen. ph. predrznež in prevzetnež; occ. pohoten, hotljiv, poželjiv: aries fit in feminas procacior Col.; metaf.: sermo S., procaciter ortus sermo Cu., feminas illustres procacibus scriptis diffamare T., procaces austri V. siloviti, brachi procacia vitis Plin. prešerno (željno) se ovijajoče trtne ročice.

procerēs -um, m (iz pro k adj. *pro-cos = spredaj, naprej obrnjen, analogno po pauperes; prim. stlat. procī s sinkop. gen. pl. procûm imenitniki, lat. reci-procus = nazaj in naprej obrnjen, procul, gr. πρό-κα naprej obrnjen, takoj, sl. proč) prvaki, glave (glavarji), veljaki, vplivneži, vplivniki, bo(l)jarji, imenitniki, odličniki, ugledneži, dostojanstveniki, velmožje, plemiči, plemenitaši, plemstvo, gospodje, gospoda (naspr. vulgus, pauperes): Pl., V., Iuv., Plin. iun., Sil. idr., audiebam nostros proceres clamitantes Ci. ep., Latinorum L., iuventutis L. najimenitnejši med patricijskimi mladeniči, poseb. najimenitnejši izmed patricijskega viteštva, civitatis T.; sg.: agnosco procerem Iuv. enega izmed najimenitnejših; metaf.
a) o čebelah: Col.
b) prvaki, (največji) mojstri, velemojstri, (največji) strokovnjaki, (največji) poznavalci v umetnosti, stroki ipd.: artis eius, sapientiae Plin., gulae Plin. največi sladokusci (poslastniki).

prō-cērus 3, adv. -ē (prō in crēscere; indoev. kor. *ker- rasti [gl. crēscō], torej „naprej zrasel“) visok in vitek, vitek, slok, visokorasel, visoke (in vitke) rasti, (v)zleknjen, iztegnjen, dolg (naspr. brevis): Lucr., Varr., Plin., Sen. ph. idr., collum Ci., aves procero rostro Ci., inter hos procerissimos populos Ci., procerissimae populi Ci., procerius proiectum bracchium Ci. naprej (dlje) iztegnjena rama, plangebant aliae proceris tympana palmis Cat. z (v zrak) dvignjenimi rokami, alvus V., longā procerior alno (sc. Galatea) O., silvae O., ilex, fraxini H., lupi H. zleknjene ščuke, boves cornibus proceris Col., homo procerior Col., membra, pueritia T., procerus habitu T., in procero corpore Plin. iun., homo procerae staturae Suet., usus est calceamentis altiusculis, ut procerior videretur Suet., procerissimus quisque Suet., cohortes Sil., statura Vulg.; metaf. dolg, šibek: syllaba Varr. fr., anapaestus, procerior numerus Ci. šibkejši ritem (umer).