Franja

tabella -ae, f (demin. k tabula)

1. deščica, plošča, ploščica, tablica: Plin. idr., heu quantum fati parva tabella tulit O. (deska, na kateri sta bila izpostavljena Romul in Rem), tabella liminis Cat.; pistor struit multiplices tabellas Mart. kolačne krožce, plasti peciva, rezine peciva.

2. occ.
a) pahljača: quos (sc. ventos) faciat nostrā mota tabella manu O.
b) igralna deska (deščica): parva tabella capit ternos utrimque lapillos O., ternis instructa tabella lapillis O.
c) slika, sličica: Ci. ep., O., Plin. idr., gemmas, marmor, ebur, Tyrrhena sigilla, tabellas H., Pausiaca tabella H.; poseb. zaobljubna (votivna) tablica: tabellae memores O., votiva tabella H., Iuv.; tudi samo tabella: Tib., posita est multa tabella deae O.
d) glasovnica α) na ljudski skupščini: diribitae tabellae, recitatae Ci., dum de te quinque et septuaginta tabellae diribeantur Ci.; pri glasovanju o zakonih je dobil glasovalec eno tablico z napisom U. R. = uti rogas = kakor predlagaš, drugo z napisom A. = antiquo = naj ostane po starem. β) sodnikov: de quo vos sententiam per tabellam feretis Ci., huic iudicialis tabella committetur? Ci., tabellam dimittere Sen. ph. oddati glas, glasovati; vsak sodnik je dobil tri tablice s kraticami oz. napisi: eno tablico s kratico za oprostitev A. = absolvo, drugo s kratico za obsodbo C. = condemno, tretjo s kratico za razveljavitev razsodbe N. L. = non liquet = stvar ni jasna: ternas tabellas dare ad iudicandum iis, qui … Ci., discit placere sibi ternas tabellas dari ad iudicandum C.
e) pisalna tablica (deščica): tabellis pro chartis utebantur antiqui Fest., vix sumptae Musa tabellae imponit manus O., testimonium per tabellam dare T. pis(me)no pričati, Libyn puerum tenentem tabellam Plin., litteras tabellae quam optime insculpere Q., de tabellā legit Ap., in tabellis quos consignavi hic heri latrones Pl. Take tablice so bile lesene (abiegnae) in prevlečene z voskom (ceratae). Za pisma in listine so uporabljali več tablic, ki so jih povezali z nitmi in zapečatili; zato v meton. pomenu (3. a) in b)) vedno v pl.

3. meton.
a) pismo, starejše list, zapis(ek), spis: elapsae cecidere tabellae O., tabellas proferri iussimus Ci., hodie allatae sunt tabellae Pl., ex tabellis iam faxo scies Pl., ut tabellas consignemus Pl., video mitti recipique tabellas O., recitatae sunt tabellae O., tabellae laureatae L. poročilo o zmagi.
b) listina, dokument, akt, spis = pogodba, oporoka, menica ipd.: obsignatis agis mecum tabellis Ci. zapisnik o tem, kar sem rekel, signatae tabellae publicae L. zapečatene javne listine, tabellae quaestionis Ci. zapisnik o preiskavi, falsas signare tabellas (oporoko) Iuv., tabellas dotis (ženitno pogodbo) consignare Suet., tabella emptionis Sen. rh. kupni list, kupna pogodba, quadringentorum reddis mihi tabellas Mart. menico, obveznico.

taceō -ēre -uī -itum (prim. umbr. taçez, tases = tacitus, tasetur = taciti, got. þahan molčati in stvnem. dagēn molčati)

I. intr.

1. molčati = ne govoriti (naspr. loqui, dicere, fari): quin taces? Ter., etiam taces? sileteque et tacete Pl., non tacente me Ci., ita nobis tacentibus Ci., tacendo loqui videbantur Ci., cum tacent, clamant Ci., tacere de hominum memoriā Ci.; pass. impers.: tacitum est Ter., taceri si vis Ter., nec de virtute Galliae taceri potest Ci.

2. pesn. metaf. = silere molčati = tih biti, miren biti, mirovati, ne oglasiti (oglašati) se: canis ipse tacet Tib., vere prius volucres taceant, aestate cicadae O., tacet omnis ager V., cum tacet nox Cat., ne diu taceat procax iocatio Cat., plectra dolore tacent O., oculi tacuere tui O., blanditiae taceant O., tacere (v novejših izdajah iacere) indolem Romanam L. se ne kaže več, L., loca tacentia V. ali loci tacentes T. tihi kraji, tacens ventus Sen. tr., Ister Mart. tih, zamrzel, aqua Pr., essedum Mart. brezšumen. —

II. trans. zamolčati (zamolčevati), molčati o čem: quod adhuc semper tacui et tacendum putavi Ci., quae vera audivi, taceo et contineo Ter., ut alios taceam O. da o drugih molčim, commissa tacere H., Narcissum V., tacebimus, quid prosit Plin.; pass. pesn.: aureus in medio Marte tacetur Amor O., dicenda tacenda loqui H. = gr. ῥητὰ καὶ ἄῤῥητα kar je treba povedati in kar zamolčati, „povedno in zamolčno“, gravis est culpa tacenda loqui O., vir Celtiberis non tacende gentibus Mart., quoquo pacto tacito est opus Ter. je treba zamolčati, tacere nequeo misera, quod tacito usus est Pl. kar je treba zamolčati, o čemer je treba molčati, (sc. murra) nullo tacebitur aevo H. — Od tod adj. pt. pf. tacitus 3

I. pass.

1. tisti, o katerem se molči (ne govori), zamolčan, negovorjen, neizrečen, neomenjen: tacitum erit Pl. zamolčalo se bo, aliquid tacitum relinquere ali tenere Ci. ali continere L. puščati kaj neizrečeno = kaj zamolč(ev)ati, varovati (skrivati, čuvati) kaj kot skrivnost (tajnost), tacitum pati aliquid L. molče prenašati kaj; toda: non patientibus tacitum tribunis, quod … L. niso molčali o tem, da … ; tako tudi: non feres tacitum Ci. ne boš dosegel tega, da bi (jaz) molčal = ne bom molčal, ut tacitum feras, quod celari vis L. da o tem molčim, ne id quidem ab Turno tulisse tacitum ferunt L. niti tega baje ni dosegel, da bi Turn o tem molčal, suspendam potius me, quam tacita haec tu auferas Pl. ne da bi (jaz) o tem govoril, tacito usus est Pl. molčati je treba.

2. metaf.
a) brez besedovanja (govorjenja), molče sprejet (dan, izražen, izkazan, izkazovan, prenašan, prenesen idr.): assensiones nec tacitae nec occultae Ci., exceptio Ci., indutiae L. molče sklenjeno, ne dogovorjeno, consensus Iust., fideicommissum Q.
b) na tihem (skrivaj) vršeč se (potekajoč), tih, skriven, tajen, skrivnosten, neopažen, neopazen: nec tuas tacitas cogitationes extimescit Ci., ut tacitum iudicium ante comitia fieret Ci., existimatio, sensus Ci., offensiones Vell., tacitae magis timendae sunt inimicitiae quam apertae Ci., tacitis ambagibus L., tacito signo L.; pesn.: ira, pudor O., affectu tacito laetaris O., tacito mando mea verba libello O., tacitum vivit sub pectore volnus V.; predik.: sperasti tacitus meā decedere terrā? V. neopažen, skrivaj; subst. tacitum -ī, n skrivnost, tajnost, tajna: vulgator taciti O. —

II. act.

1. molčeč, tih (naspr. loquax): mulieres Pl., concilium L., me tacito Ci. če molčim = ne da bi govoril, quod tacitus tu mihi assentiare Ci., patria quodam modo tacita loquitur Ci., quorum voluntatem tacitorum perspicis Ci., tacitum impellat H. v misli zatopljenega, pro sollicitis non tacitus reis H., tantam mansuetudinem tacitus praeterire nullo modo possum Ci., contumeliam tacitus tulit L., tacitus alicui os (čelo) meum praebebo Ci., aiebam tacitus H. na tihem, sam pri sebi, totum pererrat luminibus tacitis V. srepo.

2. metaf. brez hrupa, miren, tih: fistula H., aqua O., nox O., vox O., šepetajoč, fulmen Lucr., domus Mart., aër Mart., preces Ap., exspectatio Ci., habuit provinciam tacitam et quietam Ci., per tacitum nemus ire V.; prolept.: sustinuit tacitas conscius amnis aquas O. reka se je ustavila in utihnila; subst. tacitum -ī, n tišina, tihota: surgens per tacitum (brez šumenja) Ganges V., trahitur Gangesque Padusque per tacitum mundi Lucan. skozi podzem(elj)ske jame, fusae per tacitum lacrimae Sil., somnus per tacitum allapsus Sil. — Adv. tacitē molče, tiho, potiho, (po)tihoma, natiho(ma), na tihem, skrivaj, na skrivnem, skrivoma: tacite auscultare Pl., praetereuntem execrari L., aliquid tacite habere L. zamolč(ev)ati, aliquid non tacite ferre L., hi vos … tacite (na tihem; v novejših izdajah taciti) rogant Ci., tacite perire Ci., occīdī Iust., tacite labens annus O.; poznolat. adv. abl. tacitō na tihem, na skrivnem, (na) skrivaj: Elissa fugam tacito molitur Iust.

taedet -ēre, taeduit, taesum est (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena; sodobna etim. stroka je vse razlage (sor. z lit. tingùs len, tingéti, lat. taeter, gr. σικχός mrzek, izbirčen, σικχαίνω mrzi me) postavila pod vprašaj)

1. impers. z inf. gnusiti se, presedati komu kaj: taedet eadem audire Ter., taedet pelagi perferre laborem V., Dido mortem orat, taedet caeli convexa tueri V.; z acc. personae in gen. rei gabiti se komu kaj, imeti kdo odpor do česa, (za)gnusiti se komu kaj, (pri)studiti se komu kaj, (pri)skutiti se komu kaj, mrzeti komu kaj, presedati komu kaj, upreti (upirati) se komu kaj, naveličati se česa: iam omnium (sc. meretricum) taedebat (sc. illum) Ter., taedet (sc. me) sermonis tui Pl., me convivi sermonisque taesumst Pl., dum me civitatis morum piget taedetque S., cuius imperii exercitum taedere L., quos libidinis neque pudeat neque taedeat Ci.; tudi samo: taedet ipsum Pompeium Ci. ep.

2. osebno v istih pomenih: coepi taedere captivitatis Hier., quae taeduit animam Lact.

(tapēs) -ētis, m in tapēte -is, n (tuj. τάπης) preproga, prostirača, opna, tapeta, (stenska) obloga; nom. in acc. tapete: Caecil. ap. Non., Turpilius ap. Non.; acc. sg. m tapeta: Sil.; abl. sg. tapete: Sil., Amm.; nom. in acc. pl. tapētia (tappētia): Pl., Vulg.; acc. pl. tapetăs (gr. τάπητας): V., Stat.; abl. pl. tapetibus: Varr. ap. Non., V., L., O., Vulg. in tapetīs: V., Plin., Mart., Ap.; nom. sg. tapes ni bil v rabi.

temerārius 3, adv. -ē (temerē)

1. slučajen, naključen, brezglav, na slepo srečo: hau (= haud) temerarium est Pl. to ni kar tako = to nekaj pomeni, columbariorum quaestus temerarius incertusque Fest.

2. nepremišljen, brez preudarka, nepreudaren, nespameten, nepreviden, lahkomiseln, prenagljen, neoprezen, (pre)drzen, vratolomen: homo C., dominatrix, cupiditas Ci., temerariae partes animi Ci., amor, querela, error, virtus, bella O., vox L., temerariā ratione uti N., consilium temerarium magis quam audax L., tela O. na slepo streljane, ea sunt temeraria Ci., via Cels. nevarna pot (= nevarno sredstvo), homo temerarius in verbo suo Vulg.; temerarium est z inf.: Plin., Plin. iun., Hier. — Adv. temerāriē: Tert., Cod. I., non tempero mihi quin utar interdum temerarie verbis et proprietatis modum excedam Sen. ph.

temerē, adv. (loc. sg. nekega subst. *temos -eris, n tema, temina; temere torej = „v temi, temini“ iz indoev. kor. *temes- temen; prim. skr. támas- n tema, temota, temina, lat. tenebrae) na slepo (srečo), nenačrtno, brez načrta, nenamerno, brez razloga, tjavendan (tjavdan, navdan, starejše navdilj), brez preudarka, brez razmisleka (premisleka), nepremišljeno, nepreudarno, lahkomiselno, prenagljeno, prenaglo, slučajno, po naključju, na slepo srečo (naspr. ratione, consulto): id evenit non temere nec casu Ci., equo temere acto L., temere ac nullā ratione Ci., domus, quae temere et nullo consilio administratur Ci., inconsulte ac temere dicere Ci., oracula effutita temere Ci., nihil temere, nihil imprudenter factum C., temere credere S. ali temere insecutae Orphea silvae H. brez pomisleka, kar, emisso temere (na slepo) pilo ictus cecidit L., temere pugnare Suet., argentum temere (raztreseno) per vias obiectum ad praedam L., sana temere (brez reda) iacentia L., temere iacēre L. neprisiljeno, udobno ležati; v zvezi s forte, fortuito: forte temere eveniunt Ter., forte temere ab uno exclamatum L., forte, temere, casu fierent Ci., temere ac fortuito Ci., non fortuito nec temere Ci.; z nikalnico (litota): nullus dies temere intercessit N. ni zlahka minil, non temere a me quivis ferret idem H. ne tako zlahka, ne kar tako, haud temere esse rentur L. ni kar tako = da, nekaj pomeni = da, ima neki pomen, haud temere est visum V., an temere quidquam Parmeno praetereat, quod facto usus sit? Ter.

templum -ī, n (beseda etim. ni zanesljivo pojasnjena; po eni razlagi naj bi izhajala iz indoev. baze *temp-, razširjene iz *kor. ten- (gl. tendō) napenjati, vleči, raztegovati; templum naj bi torej pomenilo „zaobsežen (zajet, omejen) prostor (določen s črtami, ki jih potegne avgur)“ in v tej povezavi naj bi bila beseda sor. s tempus čas, razdobje, časovni odsek; po drugi razlagi naj bi izhajala iz *tem-lo- „odrezek“ = odmerjen, občrtan prostor (indoev. kor. *tem- rezati); prim. gr. τέμνω, τμήγω režem, τομή (u)rez, τέμενος, τένδω glodam, lat. tondeo, tempus [„tisto, kar se razteza“ = „odrezek“ = del(?)], sl. tnalo (iz *teōti cepiti, sekati))

I.

1. „odmerjen ali občrtan prostor“, ki ga avgur zariše oz. očrta z ukrivljeno palico (ukrivljenko, lituus), da v njem opazuje let ptičev = (odmerjeno, zarisano, začrtano) opazovališče, (odmerjen, zarisan, začrtan) prostor ali kraj za opazovanje, avgursko gledišče: Varr. idr., de templo descendere L., Palatinum Romulus, Aventinum Remus ad inaugurandum templa capiunt L. za ptičegledsko opazovališče.

2. meton.
a) posvečen kraj, svet kraj ali prostor, (o)kraj, prostor nasploh: Pl., Ter., Varr., Sil. idr., curia, templum consilii publici Ci., nonne aspicis, quae in templa (= svete kraje) veneris? Ci., deus, cuius hoc templum est omne, quod conspicis Ci., templa Parnasia O. parnaške višave O., templa mundi Lucr. vsemirje, occupant tribuni templum postero die L. = templo a collega (sc. Fabricio) occupato Ci. (govorniški) oder, in templa (= rostra) consedit L., Perseus de templo descendit L., sub tutelā inviolati templi L., fuit in tectis templum coniugis V. nagrobni spomenik, vocat alta in templa (= v votlino) sacerdos V., Acherunsia templa alta Orci Enn. ap. Ci., Neptunia Pl., humida linguae templa Lucr. mokri prostori jezika = goltanec, templa mentis Lucr., Ci. notranjost.
b) occ. svetišče, božji hram, tempelj: Iovis O., Dianae, Herculis Ci., Bellonae Auct. b. Alx., templa antiqua deorum H.; z aliteracijo: tecta atque templa Ci., templa ac delubra Ci. svetišča in spravni kraji. —

II. pl. templa = nad škarnike (škarjevce, špirovce) pritrjeni prečniki (prečke), letve, na katere so pritrjene skodle: supra cantherios templa Vitr., supraque eum fastigium, columen, cantherii, templa ita sunt conlocanda, ut … Vitr.

tetricus 3 (beseda neugotovljenega izvora; ni sor. s taeter, teter)

1. strog, oster, hud, osoren, neljubezniv, neprijazen, neprijeten, resen, resnoben, č(e)meren, siten, mračen, temačen, pust, natančen, pikolovski: Col., Sen. ph., Lamp., Cl., Serv. idr., mulier Varr. fr., puella O., deae (= Parcae) Mart., domitor Chimaerae (= Bellerophon) O., disciplina Sabinorum L., febris, tuba, voces Mart. Od tod

2. kot nom. propr. Tetricus mōns (Isid.) ali (pesn.) Tetrica rūpēs (Sil.) ali (subst.) Tetrica -ae, f (Varr., V.) Tétriška gora, strm hrib v Apeninih na Sabinskem vzhodno od Nursije (zdaj Monti Sibillini).

Thēbae -ārum, f (Θῆβαι), soobl. Thēbē -ēs, f (Θήβη) Tébe (Téba)

1. Thēbae (Boeōtiae), najstarejše in najznamenitejše, zato tudi glavno mesto Bojotije, rodni kraj pesnika Pindarja; te „sedmerovratne Tebe“ oz. „Tebe s sedmerimi vrati“ je po mitološkem izročilu zgradil Kadmos: Acc. ap. Prisc., Varr., Ci., L., N., O., Plin. idr.; v soobl. Thēbē: O.

2. Thēbae, „stovratne Tebe“ oz. „Tebe s stoterimi vrati“, staro glavno mesto Zgornjega Egipta (Thebais) ob Nilu, prej prestolnica egiptovskih kraljev, pozneje imenovano Διὸς πόλις (Diospolis): T., Mel., Plin. idr., hecatompyloe Thebae Amm., Thebas Thebaidos, quae hecatompylae appellantur Hyg.; v soobl. Thēbē: Plin., Iuv.

3. Homerjeve Thēbae, mesto v Miziji, ki ga je uničil Ahil, prestolnica Eetiona, Hektorjevega tasta: O., Pr.; v soobl. Thēbē: Cu., Plin.; zelo rodovitna pokrajina okrog tega mesta se je imenovala Campus Thebes L. ali Campus Thebe Mel. (τὸ Θήβης πεδίον) Tebsko (Tebansko) polje, Tebska (Tebanska) ravnica, Tebska (Tebanska) ravan.

4. Thēbae (Thessalae, Phthīōticae ali Phthīae, Θῆβαι αἱ Φϑιώτιδες), primorsko mesto v tesal(ij)ski Ftiotidi, pozneje imenovano Φιλίππου πόλις (Philippopolis): L., Plin.

5. Thēbae Lūcānae Lukan(ij)ske Tebe, ki jih že za časa Katona starejšega ni bilo več: Plin.

6. kraj na Sabinskem: Varr. (ki piše Tēbe). — Od tod adj.
a) Thēbaeus 3 (Θηβαῖος) tébski, tebájski, tebánski (= k egiptovskim Tebam sodeč): Cl.
b) Thēbaïcus 3 (Θηβαϊκός) tébski, tebájski, tebánski (= v egiptovskih Tebah, iz egiptovskih Teb): Plin.; subst. Thēbaïcae -ārum, f (sc. |palmulae) tébski (tebájski, tebánski) datelj(n)i: Stat.
c) Thēbaïs -idis in -idos, f tébska, tebájska, tebánska α) = k bojotijskim Tebam sodeča, iz bojotijskih Teb (prihajajoča): chelys Stat. Tebanca Amfiona; subst. αα) Thēbaïdēs -um, f (sc. feminae) Tebánke: O. αβ) Thebaïs -idos, f Tebáida, Stacijeva pesnitev o bojotijskih Tebah: Iuv. β) = k egiptovskim Tebam sodeča, iz egiptovskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (sc. terra) Tebáida = Zgornji Egipt (z glavnim mestom Tebe): Plin., Hyg.; poznolat. soobl. Thebaïda -ae, f: Hier., Cass., Isid. γ) = k mizijskim Tebam sodeča, iz mizijskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (mizijska) Tebánka: Thebais est Andromache O.
d) Thēbānus 3 tébski, tebájski, tebánski α) = k bojotijskim Tebam sodeč: agri Acc. ap. Non., modi H. Pindarjevi napevi, oratores Ci., arx (urbs) H. = bojotijske Tebe, deus Pr. = Hercules, dea O. = Ino (Leucothea, Matūta), mater = Agave O. ali Niobe Stat., genetrix Stat. = Leucothea, soror O. = Antigone (Eteoklova sestra), duces Pr. ali fratres Lucan. ali par Petr. = Eteocles in Polynices, semina O. zmajevi zobje, ki jih je posejal Tebanec Kadmos, aenigma Mart. tebanske Sfinge; subst. Thēbānus -ī, m Tebánec, preb. Teb: Epaminondas, Pelopidas, nemo N., Phrixus Mart.; pogosto pl. Thēbānī -ōrum, m Tebánci: Ci., L., N., Corn. β) = k mizijskim Tebam sodeč: mater V. ali subst. Thēbāna -ae, f Tebánka = Andromache: V.

Thūcȳdidēs -is in -ī, m (Θουκυδίδης) Tukídid, atenski vojskovodja v Periklovem času. Ker ni mogel osvojiti Amfipole pred spartskim vojskovodjo Brazido, je bil obtožen izdaje; pregonu se je izognil s tem, da je odšel v izgnanstvo. Na svojem posestvu (Skapte Hyle) je napisal zgodovino peloponeške vojne: Ci., Plin., Q. idr.; v pl.: germanos se putant esse Thucydidas Ci. — Od tod adj. Thūcȳdidīus 3 Tukídidov, tukídidski, tukididéjski: genus Ci.

timeō -ēre -uī

1. bati se, biti v strahu, strah biti koga, biti preplašen, plašíti (plášiti se), biti zaskrbljen; abs.: quasi sperare sit prudentius quam timere Ci., ne time Pl., neuter timet, neuter timetur Plin. iun., eo deceptum, quod neque commissum a se intellegeret, quare timeret, neque sine causā timendum putaret C., do pignora certa timendo O., tantum sit causa timendi O., aliquem subit timendi pudor Plin. iun.; adj. pt. pr. timēns -entis boječ (se), bojazljiv, plašen, plašljiv, plah ipd.: lepusculus Varr. fr., timentes confirmat C., timentes omnium animos consolatione sanat Hirt., hortatur timentem O.; z gen.: timens mortis Lucr.; impers.: omni a parte timetur O.; z obj. (bati se koga, česa): Pl., Ter., N., C., H., Lucr. idr., hoc timent homines Ci., insidias, periculum Ci., Cu., mortem O., vim, iudicium, poenam Ci., Danaos V., nihil timere Ci. ničesar se bati, brez strahu (skrbi) biti, nihil minus quam tale quidquam timens L., deus frustra timetur O., pila timetur Parthis Lucan., timetur argentum Mart.; pogosto gerundiv timendus 3 tisti, ki se ga je treba bati, strašen, strahoten, strašljiv, strahovit, grozen, grozoten, grozovit, grozljiv, divji, silen, ljut ipd.: diva O., vox, dentes H., ille erat unus timendus ex istis omnibus Ci., obliquo dente timendus aper O., et Xanthus et Ide nomina sunt ipso paene timenda sono O., hostis adest dextrā laevāque a parte timendus O., frigus et incursus omni de parte timendi O.; z dat. (log. subj.): leones aliis timendi O., nostro quoque imperio timendum fastigium Vell., ut non tam timeret, quam timendus ipse hostibus esset Iust.; subst. pl. n = strašno, strašne stvari: fortitudo contemptrix timendorum est Sen. ph. Dopolnjuje se:
a) z inf. = bati se, plašiti se, biti v strahu, pomišljati se, biti v skrbeh, delati si skrbi, vznemirjati se: Hirt., Tib., Plin. idr., timebat tantae magnitudini fluminis exercitum obicere C., cenare holus times (se bojiš = nočeš) H., haud timeam dixisse O., times sola intrare O., non times pauper fieri Lamp.
b) z ACI (timere kot v. sentiendi) = s strahom (strahoma) pričakovati: ni cedenti instaturum (sc. esse) alterum timuissent L.
c) z odvisnim vprašanjem = biti strah koga, bati se, biti v strahu: Pl., Ter., N. idr., timeo, quidnam eloqui possim Ci., quo sint eruptura, timeo Ci.
d) s finalnim stavkom: Pl., Ter., Cu., Q. idr., neque timerent, ne (da ne bi, da s fut.) circumvenirentur C., timebant, ut (da ne s fut.) frumentum supportari posset C., timens, ne suo corpori posset accidere Ci., quia nihil minus, quam ut egredi obsessi moenibus auderent, timeri poterat L., timeo, ne non (= ut) impetrem Ci., timuit, ne non succederet H.; quid in me tirone timeat, quominus mecum velit sermonem conferre, non satis intelligo Aug. Nadalje α) glede na kaj?, glede česa?, za kaj?: nihil de bello C., de suo periculo C., de re publica Ci., de salute regis Cu. β) od kod?, od katere strani?: a quo genere ego numquam timui Ci. γ) za koga? z dat.: Q., sibi, Ci., H., suis rebus, huic loco C., libertati S., comiti V., O., noxiam vini aegris Plin., furem caulibus et pomis Iuv., nunc nostrae timeo parti, quid hic respondeat Ter.; impers.: urbi timetur Lucan., Sen. tr.; nam. dat. s praep. pro: pro eo Cu., quid pro quoque timendum sit Ci., timuere dei pro vindice terrae O., qui pro illo nimium timet Sen. ph., timens pro capite amicissimo Plin. δ) s samim abl.: timuit exterrita pennis ales V. ptica je pokazala svoj strah s frfotanjem.

2. occ. morati bati se koga (česa) = morati se spoprijeti (bojevati se) s kom: non omnia monstra timere Sen. ph., feras, monstra saeva aut feras Sen. tr., et uterque timuit Sen. tr.

Tītān -ānis (-ānos), acc. -āna in -ānem, m (Τιτάν) Titán, nav. pl. Tītānēs -um, acc. -ānas (-ānēs), dat. in abl. klas. le Tītānīs (od redke soobl. Tītānus -ī, m: Naev. fr., Pl., Arn., Hyg., Aug.) Titáni, po grškem mitološkem izročilu starejši rod bogov, ki je vladal pred olimpskimi bogovi, šest sinov boga Urana in njegove soproge Gaje: Oceanus (Okean), Iapetus (Japet), Coeus (Kojos), Crius (Krios) Hyperion (Hiperion) Cronus (Kronos). Ti so pod Krono(so)vim (Saturnovim) vodstvom vrgli Urana s prestola; nato je vladal Kronos (Saturn), dokler ga ni izpodrinil Zevs (Jupiter): Pl., Ci., H., O. idr. Poseb. sg. Titan

1. = Helios (Sol), sin Hiperiona in Teje (Theia): O., V., Tib.

2. = Prometheus, Japetov sin: Iuv. — Od tod adj.

1. Tītāniacus 3 titánski: dracones (ker so zrasli iz krvi Titanov) O.

2. Tītānius 3 (Τιτάνιος) titánski: pubes V. = Titani, Titania astra V. = sonce in mesec; k temu gr. fem. Tītānis -idis in -idos, acc. -ida, voc. Tītāni titánska: pugna Iuv. Titanov z Jupitrom; od tod subst.
a) Tītānia -ae, f Titánij(k)a, potomka kakega Titana, npr. α) Diana (kot boginja meseca), Apolonova (Helijeva) sestra: O. β) Latona, Kojeva (Kojosova) (Coeus) hči: O. γ) Kirka (Circe), Titanova (Helijeva) hči: O. δ) Pira (Pyrrha), Epimelajeva hči, Japetova vnukinja: O.
b) Tītānis -idis, f = Tītānia Titánida, npr. α) Kirka (Circe): O. β) Tetis (Tethys), sestra Titanov: O. γ) Titanis Trivia (= Diana): Enn. fr.; patron. Tītānida -ae, f = Tītānia Titánida: Themidis filiae Titanidae Hyg.

Tīthōnus -ī, m (Τιϑωνός) Titón, Laomedontov sin, Priamov brat, soprog Eos (Avrore), Memnonov oče. Eos je pri Zevsu zanj izprosila nesmrtnost, pozabila pa mu je izprositi večno mladost, zato se je vedno bolj krčil in grbančil, dokler se ni spremenil v kobilico oz. črička: Ci., V., H., O.; apel. o nekem starcu: tremulus Tithonus Pl. — Od tod adj.

1. Tīthōnius 3 Titónov, titónijski: coniux Tithonia ali subst. Tīthōnia -ae, f (sc. dea) Titón(ij)ka = Eos (Avrora): O.

2. Tīthōnis -idis, f (Τιϑωνίς) Titónida, Titónka = Avrora: Stat.

Titius -iī, m Títij, ime rimskega rodu; znan je Sextus Titius Sekst Titij, tribunus plebis l. 99; njegova hoja je bila tako podobna plesu, da so po njem imenovali neki ples Titius Titij. — Od tod
a) adj. α) Titius 3 Títijev, títijski: lex Ci., atrium L. β) Titiānus 3 Títijev, titijánski: fundus Icti. γ) Titius 3 (adj. iz imena Titus) títijski (Títov) = ustanovljen od sabinskega kralja Títa Tátija ali od Títa Tátija izvirajoč: sodales Varr., Lucan., ut quondam Titus Tatius retinendis Sabinorum sacris sodales Titios (titovsko svečeništvo, titovske svečenike) instituerat T. — Od tod
b) subst. Titiēs -ium, m (Varr.) ali iz tega izpeljana običajnejša obl. Titiēnsēs -ium (-um), m Títijci, Titiénzi, druga izmed treh prvotnih tribus, na katere so bili razdeljeni svobodni rimski državljani po svoji narodnosti: Ramnenes Ramnenzi (latinska, po Romulu imenovana tribus), Tities oz. Titienses Titijci, Titienzi (sabinska, po Titu Tatiju imenovana tribus) in Luceres Lukeri (etruščanska tribus; izvor imena ni znan); iz teh tribus je pozneje Romul ustanovil tri istoimenske viteške centurije: α) kot tribus: Varr., L., O., Fest.; enako Titiensis tribus P. T. titienzijska (titijska) tribus; sg. kolekt. Titiens: Pr. Titienz(ec), Titijec, član titienzijske (titijske) tribus. β) kot centurija: L., Ci.

trā-dūcō (ali trāns-dūcō) -ere -dūxī -ductum (trans in dūcere)

1. prepelj(ev)ati, prepeljavati, prevesti, (pre)peljati, popeljati, spraviti (spravljati) skozi ali čez kaj, pripeljati: Pl., Ter. idr., Helvetii per fines Sequanorum suas copias traduxerunt C., multitudinem hominum trans (na ono stran) exercitum ex Galliā in Ligures L., aquaeductum per domum Icti. speljati skozi … ; z acc. predmeta, s katerim se vrši dejanje, nam. tega acc., odvisen le od praep., ki se konstruira z glag., redko trans z acc. ali sam abl.: flumen Axonam exercitum traducere C., instructas copias flumen traducere L., quos Caesar transduxerat Rhenum Hirt., pontem C., trans flumen C.; v pass.: Belgas Rhenum antiquitus transductos C., manus Perrhabiae saltum in Thessaliam traducta L., traductus exercitus silvam Ciminiam L.

2. occ. (pre)peljati mimo, voditi mimo: tua pompa eo traducenda est Ter., victimas in triumpho L., copias praeter castra C., per ora hominum L. ali civitatium Iust. ljudem, državam pred očmi ali vpričo njih; tako tudi: traducti sub iugum et per hostium oculos L.; delatores flagellis caesi ac traducti (v zasramovanje peljani mimo gledalcev) per amphitheatri arenam Suet.; poseb. traducere equum konja peljati (voditi) mimo (o vitezu, glede katerega cenzor pri ogledu ni imel nobene pripombe): cum esset censor et in equitum censu C. Licinius prodisset … iussit equum traducere Ci., transduc equum (cenzorjev poziv) Val. Max.; pren.
a) javno izpostaviti (izpostavljati) zasmehu (zasmehovanju), javno postaviti (postavljati) v sramoto, javno zasmehovati, javno (o)sramotiti: Petr., Iuv., Mart. idr., collusorem, ornamenta sua Sen. ph., aliquem per ora hominum L. ljudem dati (dajati) v zobe.
b) (po)kazati, prikazati (prikazovati): se Iuv.
c) objaviti (objavljati): carmina Mart., poëmata Petr.

3. metaf.
a) drugam obrniti (obračati), pre(o)kreniti, preusmeriti (preusmerjati), pridobi(va)ti za kaj: satas messes alio (s čaranjem) V., alio traducere animi motūs Lucr., clientes ab Haeduis ad se C. spraviti na svojo stran, clientelam provinciae ad se Ci., gentem assuetam bello pacis traduxit ad artes O., eos ad mansuetudinem transduxerunt Ci., aliquem ad suam sententiam Ci. ali in suam sententiam L.
b) v kako (novo) stanje, položaj, stan spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): centuriones ex inferioribus (sc. ab octavis) ordinibus in superiores (sc. ad primum pilum) C., Clodium ad plebem Ci. Klodiju dati preiti (prestopiti) v plebejsko rodbino, animum a picturā ad rem veritatemque Ci., animos a severitate ad hilaritatem risumque Ci., ex egestate in rerum abundantiam Ci., aegrum in meliorem consuetudinem Varr.; z dat.: me vitae traducat inerti Tib.
c) (o)kreniti, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kam, kaj v (na) kaj, rabiti, uporabiti (uporabljati) za kaj: orationem traduxi et converti in increpandam fugam Ci., hanc rationem ad id genus Ci., partum Iovis ortumque virginis ad physiologiam Ci.; pesn.: cura in vitulos traducitur V. prehaja.
d) iz jezika v jezik prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati): vocabulum Graecum in linguam Romanam Gell.
e) izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati besedo iz besede: Gell.
f) (čas) prebi(ja)ti, presta(ja)ti, preživeti (preživljati): Sil., Petr., Augustus ap. Gell. idr., o adulescentiam traductam eleganter Ci., vitam tranquille placideque Ci., aetatem sine contentione Ci., vitam per IX annos T., leniter aevum H., his sermonibus … nox traducta est L.; munus extraordinarium (z upravo province) Ci.

Opomba: Star. imp. traduce: Ter.; sinkop. pf. traduxti: Pl.

trā-iciō (soobl. prvotnega trāns-iciō) -ere -iēcī -iectum (trāns in iacère)

I.

1. čez (preko) vreči, metati, ustreliti (streljati), položiti (polagati), prenesti (prenašati), (po)čez dati (dajati), déti, dejáti (dévati): neque ullum telum traiciebatur C., vexillum trans vallum traiecit L., pontibus traiectis Hirt. (po)čez položiti moste (mostove) (od stolpa do stolpa); pesn.: funis traiectus V. okoli (jambora) ovita vrv, malis antennisque de nave in navem traiectis L. čez upogniti, upogniti, tako da molijo nad (čez) … , pondus (sc. corporis) equo alterno Pr., pedes super acervos Pr. ali per ardentes acervos membra O. preskočiti; pren.: arbitrium traiecit in omnes O. je prenesel, ex illius invidiā aliquid in te traicere Ci.

2. vtakniti (vtikati) skozi kaj, pretakniti (pretikati): perticas Varr., traiectus per aures surculus Plin.

3. preli(va)ti, presuti (presipati, presipavati): aliquid in alia vasa Varr.

4. metaf. spraviti (spravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), voziti, prevesti (prevažati) kam (v, na, čez kaj): Athenas magnam partem fortunarum suarum traiecit N., pecora in saltūs Iust., legiones in Siciliam L., copias trans flumen C. ali trans fluvium L.; pass.: traiectus in Africam Ci. ali in Galliam T.; z acc. (redkeje abl.) predmeta, s katerim se vrši dejanje; ta acc. je odvisen le od praep., s katero je glag. zložen: Caesar equitum partem flumen transiecit C., exercitus Pado traiectus Cremonam L.; refl.: sese duabus navibus in Africam L., sese ex regiā ad aliquem C., sese Alpes Brutus in Ci. ep.; pren.: traicere verba Ci. prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati), dolore lateris traiecto in cor H. bolečina je udarila na srce. —

II.

1. prekoračiti (prekoračevati) kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti, prevesti (prevažati) se čez kaj, preko česa, prebroditi kaj, prebresti kaj, prebi(ja)ti se čez kaj, iti (priti) čez kaj, prek(o) česa, preiti (prehajati): ratibus Trebiam L., Rhodanus traiectus L.; obj. ni izražen: classis ex Africa traicit (sc. mare) L., traicere classe praedatum in Africam L., Aegaeo mari traiecit L., ex Hispania in Mauretaniam L., Cassandriam inde L., huc hibernis iam mensibus Suet., nando (sc. flumen) L., Suet. preplavati reko, plavati čez reko; pren.: ad nos traiecturum illud incendium esse L. ali traiecturum id malum in coloniam L. da udari (preide) na (v) …

2.
a) metaje preseči (presegati, presezati) kaj s čim: murum iaculo Ci. (metalno) kopje vreči (metati) čez zidovje.
b) prebosti (prebadati), predreti (predirati): pilum mittit atque murum traicit C., aliquem gladio Auct. b. Alx., aliquem venabulo L., ei femur tragulā traiecit C., lanceā infestā medium femur alicuius Hirt., cervum sparo tragulāve Varr. fr., tegimentum tormento C., sibi gladio pectus Auct. b. Afr., se cultro coquinari Varr.; pesn.: sagitta … tempora ferro traicit (po novejših izdajah transigit) V.; z gr. acc.: traiectus terga sagittā O.; occ. predreti (predirati) kaj, prodreti (prodirati) skozi kaj, prebi(ja)ti kaj, prebi(ja)ti se skozi kaj: magna pars equitum mediam traiecit aciem L.

trānscrīptiō -ōnis, f (trānscrībere)

1. prepis, pis(me)ni prenos, transkripcíja dolga na koga: a personā in personam transcriptio fit G.

2. zvračanje (prenašanje, prenos) krivde na drugega, opravičevanje (opravičba) zaradi kakega zločina: privati veneni Ps.-Q. (Decl.).

trāns-ferō (trā-ferō) -ferre, trānstulī, trānslātum in trālātum (trāns in ferre)

1. nesti, nositi, spraviti (spravljati) kam, prenesti (prenašati): Pl. idr., ad se ornamenta transtulit Ci., signa e statione C., quae signa e balneo in cubiculum transferri non possunt Ci., simulacrum Carthaginem translatum Ci.; o rastl. presaditi (presajati), prestaviti (prestavljati): semina e terrā in terram Varr., brassicam Col., ex arbore in arborem Varr. (pre)cepiti; o osebah: aliquem trans Alpes usque Ci., aegros Cael., illinc huc transfertur virgo Ter., transfer te Glycerae in aedem H. spravi se, pojdi; occ. mimo nesti (nositi): coronam regiam in triumpho L., in triumpho militaria signa L.

2. metaf.
a) prenesti (prenašati), preložiti (prelagati), prestaviti (prestavljati), preseliti (preseljevati): castra trans Rhenum L., castra Baetim Auct. b. Alx. na drugo stran (onstran) Betisa, čez Betis, castra ultra eum locum C., bellum in Italiam L., bellum in Celtiberiam C., belli terrorem ad urbem L. zanesti, copias in Boeotiam Iust., regnum ab sede Lavini V., omnia Argos V., concilium Lutetiam C., Sullam ex dignitate in impiorum partem Ci.
b) prenesti (prenašati) na koga, pustiti (puščati), da preide kaj na koga drugega, zvrniti (zvračati) kaj na drugega, nakloniti (naklanjati), drugam obrniti (obračati): ut summa imperii transferretur a Lacedaemoniis ad Athenienses N., crimen in nos Ci., causam in se N., invidiam in quos putabant transferre non poterant Ci., amorem alio H. nakloniti čemu drugemu, calores, servitium Pr., sermonem alio Ci. govorico usmeriti drugam (obrniti na drugo stran), animum ad accusandum Ci.; refl.: se ad artes transferre Ci. usmeriti se na umetnosti, usmeriti pozornost na umetnosti, posvetiti se umetnostim; occ. spremeniti (spreminjati): rem in novam speciem O., in o litteram secundae syllabae Q., tempora Q. zamenjati (zamenjevati) (npr. pr. s fut.).
c) prepisati (prepisovati, prepisavati), zapisati (zapisovati, zapisavati): verba in chartas suas Ph., in tabulas Ci., translati versus Suet. prepisani = po drugih povzeti, iz drugih zajeti.
d) (v drug jezik) prestaviti (prestavljati), preložiti (prelagati), prevesti (prevajati): istum ego locum totidem a Dicaearcho transtuli Ci., ut ipsis eorum verbis utar, qui haec ex Graeco transtulerunt Q., transferre eius volumina in linguam Latinam Plin., aliquid Latine ad verbum Q., aliquid his verbis Q.
e) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kaj v (na) kaj, rabiti, porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati): tempus in me custodiendum Ci., quod (sc. genus) ab Ennio positum in unā re ad multas transferri potest Ci., definitionem in aliam rem Ci., stelionum nomen in maledictum Plin. obrniti (spremeniti) v psovko, narediti iz … psovko; kot prevod gr. μεταφέρειν = (upo)rabiti (uporabljati) v prenesenem pomenu (figurativno, metaforično), prenesti (prenašati): utamur verbis aut propriis aut iis, quae transferuntur Ci., verba tralata Ci. ali translata Q. podobe, prispodobe, prenosi, metafore, translatum exordium Ci., Q. uvod, ki ne sodi prav k stvari, ki ni vzet iz stvari same, vocabula piscium pleraque translata sunt a terrestribus ex aliqua parte similibus rebus, ut „anguilla, lingulaca“ Varr.; prim.: affectus suos in fabellas transferre Ph. svoja občutja (čustva) prenesti (preliti) v basni („pobasniti“).
f) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati) (na poznejši čas): reliquit annum suum seseque in annum proximum transtulit Ci. in je preložil kandidaturo (za preturo) na … , causam in proximum annum Cael. ap. Ci.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

trīcae -ārum, f (indoev. kor. *trei(k)- viti, sukati, sor. s torquēre)

1. burke, norčije, farse, nesmisel: Pl., sunt apinae tricaeque et si quid vilius istis Mart.

2. metaf. sitnosti, neprijetnosti, težave, neprilike, zoprnosti, zoprnije, odvratnosti, spletke, intrige, starejše prekosti: Pl., Varr. ap. Non., Aug. idr., quomodo illa (sc. fert) domesticas tricas? Ci. ep. V etimološke marnje, ki jih navaja Plin. (3, 104), da sta bili Trica in Apina neznatni mesteci v Apuliji in da sta prišli v pregovor ter tako postali izhodišče za besedi trīcae in apinae, že Non. (8, 15) ni več verjel.