Franja

Zadetki iskanja

  • phenē -ēs, f (gr. φήνη) féna, vrsta sokola; od tod nom. propr. Phenē -ēs, f Féna, Perifova (Periphos) soproga, ki je bila spremenjena v sokola: O.
  • Pheneus (ali Pheneos) -ī, f (Φένεος) Fénej, mesto v Arkadiji (zdaj Phonia) ob jezeru z istim imenom (zdaj Mauronero „Črna voda“), katerega vodo so imeli za smrtonosno: L., O., V., Cat., Plin. — Od tod Pheneātae -ārum, m (Φενεᾶται) Feneáti, Fénejci, preb. mesta Fenej: Ci., Lact.
  • Pherae -ārum, f (Φεραί) Fêre

    1. obrežno mesto v Meseniji: L., N.

    2. mesto v Tesaliji s pristaniščem, imenovanim Pagasae (Pagaze), Admetova prestolnica (zdaj Velestino): Ci., L. — Od tod adj. Pheraeus 3 k (tesál(ij)skim) Feram spadajoč, fêrski: Alexander Pheraeus Ci., N. ali samo Pheraeus O. Aleksander Ferski (iz Fer), kruti tiran v Ferah v letih 370—357 pr. Kr., gens O. krut rod (kakršen je bil rod tirana Aleksandra); pesn. metaf. = tesál(ij)ski: vaccae O. Admetove krave, ki jih je pasel Apolon; subst. Pheraeī -ōrum, m (Φεραῖοι) Fêrci, Ferájci, preb. (tesal(ij)skih) Fer: Ci.
  • Pherēs -ētis, m (Φέρης) Fêres (Ferét), vladar v Ferah, Admetov oče; od tod Pherētiadēs -ae, m Feretiád, Feresov (Feretov) sin (= Admetus): O.; pl. Pherētiadēs -um, m Feretiádi, preb. mesta Puteoli, bajeslovni Feresovi (Feretovi) potomci: Sil.
  • Philadelphīa -ae, f (Φιλαδέλφεια) Filadelfíja, mesto v Lidiji (zdaj ruševine pri kraju Alâşehir); od tod preb. Philadelphēnī -ōrum, m Filadelfíjci: T., Plin.
  • Philēmō(n) -onis, m (Φιλήμων) Filémon

    1. grški komediograf iz Solov v Kilikiji: Pl., Q., Gell., Ap.

    2. zgodovinar: Plin.

    3. starec iz Frigije, Bavkidin mož: O.
  • Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

    1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

    2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

    3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).
  • Philippopolis -is in -eos, acc. -im in -in, abl. -ī, f (Φιλιππόπολις) Filipópolis (Filipópola, „Fílipovo“)

    1. mesto v Trakiji (zdaj Plovdiv): L., T., Plin., Amm.

    2. mesto v Palestini: Aur.
  • Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

    I. ime makedonskih kraljev

    1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
    a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
    b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

    2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

    3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

    II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

    III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

    1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

    2. Oktavijanov očim: C.
  • Philō -ōnis, m (Φίλων) Fílon

    1. akademski filozof v Atenah: Ci.

    2. slavni arhitekt iz Aten: Ci., Vitr.

    3. grški zdravnik iz Tarza, sodobnik cesarja Avgusta: Cels.
  • Philoctētēs (Philoctētā) -ae, m (Φιλοκτήτης) Filoktét, znani Heraklov (Herkulov) tovariš, Pojantov sin, udeleženec trojanske vojne na Agamemnonovi strani. Ker ga je na poti v Trojo pičila kača, so ga pustili na Lemnosu in šele v desetem letu vojne pripeljali pred Trojo, kjer je s Heraklovimi puščicami ubil Parisa: Ci., O., V., Q., Pr., Lact., Hyg. — Od tod adj. Philoctēteus 3 Filoktétov: clamor Ci.
  • Philomēla -ae, f (Φιλομήλα) Filoméla, hči atenskega kralja Pandiona, ki so jo bogovi spremenili v slavčka: O., Mart.; od tod meton. philomēla -ae, f slavec, slavček: populeā maerens philomela sub umbrā V., Cass., philomela sibilans (žvrgoleč) Sid.
  • Philomēlium -iī, n (Φιλομήλιον) Filomélij, mestece v Frigiji: Ci.; preb. Philomēliēnsēs -ium, m Filomélijci: Ci., Plin.
  • philosophaster -trī, m (philosophus) lažimodrijan, kvazifilozof, filozofáster: Aug.; v pozitivnem pomenu = philosophus: Aug.
  • philyra (philura) -ae, f (tuj. φιλύρα lipa) lipa (čisto lat. tilia), meton. lipovo ličje kot vezivo za vence: O., Plin., nexae philyrā coronae H.; tudi kot list(i) za pisanje: Ulp. (Dig.), Paul.; od tod metaf. philyrae v pisalne liste predelane kože papirjevega drevesa: Plin. — Kot nom. propr. Philyra -ae, f (Φιλύρα) Fílira, drevesna nimfa, Okeanova hči, s Saturnom mati Kentavra Hirona, spremenjena v lipo: Hyg., Serv. — Od tod adj. Philyrēius 3 (Φιλυρήϊος) Fílirin, fílirski: heros (= Chiron) O., tecta O. Hironova; metron. Philyridēs, pri pesnikih iz metričnih ozirov tudi Phīlly̆rĭdēs -ae, m (Φιλυρίδης) Filírid (Filiríd) = Filirin sin = Chiron: O., V., Mart., Pr.
  • Phīne͡us -eī in -eos, m (Φινεύς) Finêj

    1. kralj v Salmidesu v Trakiji; ker je dal oslepiti svoja sinova, so ga bogovi kaznovali s slepoto: V., O.; apel. Phīneī -ōrum, m ljudje kakor Finêj = slepci: Mart. — Od tod adj. Phīnēius 3 (Φινήϊος) Finêjev: domus V., guttura O., dapes Ap., tecta Val. Fl. = Phīnēus 3 (Φίνειος): Phīnēā manu O., aves, mensae Sen. tr.; patron. Phīnīdēs -ae, m (Φινείδης) Finíd (Fineíd), Finejev potomec (sin): O.

    2. Kefejev brat, Andromedin snubec, ki ga je Perzej z Meduzino glavo spremenil v kamen: O.
  • Phlegethōn -ontis, m (gr. φλεγέϑων goreč) Flegetónt, goreča reka v podzemlju: V., Stat. — Od tod adj.

    1. Phlegethontis -idis, f flegetóntska: lympha, unda O.

    2. Phlegethontēus 3 flegetóntski: ripa Cl., undae Aug.
  • Phlegyās -ae, m (Φλεγύας)

    1. Flégias, kralj Lapitov, Iksionov in Koronidin oče: V., Stat., Val. Fl.

    2. pl. Phlegyae -ārum, m Flégijci, roparsko pleme v Tesaliji: O.
  • Phōcaea -ae, f (Φώκαια) Fokája, primorsko mesto v Joniji nasproti Lezbosa (zdaj razvaline pri Eski Foça): L., Mel. — Od tod adj.

    1. Phocaeēnsis -e fokájski: Plin.; subst. m Phōcaeēnsēs -ium, m (L., Iust.) ali Phōcaeī -ōrum, m (H.) Fokájci, preb. Fokaje.

    2. Phōcaïcus 3 (Φωκᾱϊκός) fokájski: murex O.; pesn. = masílijski: Sil. (Masilija je bila naselbina Fokaje).

    3. Phōcaïs -idis, f (Φωκᾱΐς) fokájska, pesn. = masílijska: Sil., Lucan.
  • Phoebus -ī, m (Φοῖβος Č isti, Žareči) Fójb, bogoslužno ime in pesn. pridevek Apolona kot boga sonca: Phoebus Apollo V. ali samo Phoebus O., H., Pr.; pesn. meton. sonce: fugat astra Phoebus H., Phoebi orbis O., repercusso Phoebo O. v sončnem odsevu; od tod = stran sveta: sub utroque Phoebo (sc. oriente et occidente) O. na vzhodu in zahodu. — Od tod

    1. subst. Phoebas -adis, f (Φοιβάς) Fójbova svečenica, prerokinja, zamaknjenka, navdušenka: O.

    2. adj. Phoebēïus ali Phoebēus 3 (Φοιβήϊος, Φοιβεῖος) Fójbov, Apólonov: ales O. vran, ictus O. žarek sonca, lampas V. sonce, ars O. zdravilstvo, iuvenis (= Aesculapius) O., anguis O. Eskulapova (Asklepijeva) kača, črnica, virgo O. = Daphne; pesn. meton. = lovorov (lovorjev) venec: V.

    3. Phoebigena -ae, m (Phoebus in genere = gīgnere, Φοιβογένης) Fójbov sin (= Aesculapius): V.
Število zadetkov: 10000