Franja

Charaxus -ī, m (Χάραξος) Haraks,

1. neki Lapit: O.

2. Sapfin brat: O.

Charēs -ētis, m (Χάρης) Haret,

1. kipar iz rodoškega mesta Linda, Lizipov učenec: Corn., Plin.

2. atenski vojskovodja v Demostenovem času: N.

3. Atenec, poveljnik pod Darijem v boju proti Aleksandru Vel.: Cu.

4. gr. zgodovinopisec iz Mitilene: Plin., Gell.

Chariclō -ūs, f (Χαρικλώ) Hariklo, rečna Nimfa, Apolonova hči, Hironova žena: O.

Charidēmus -ī, m (Χαρίδημος) Haridem, Atenec, načelnik najemniške vojske: Cu.

charientismus -ī, m (gr. χαριεντισμός) dostojnost, vljudnost v izražanju, govorna podoba: Char., Don.

Charimander -drī, m (Χαρίμανδρος) Harimander, gr. pisec astronomskih del: Sen. ph.

Charindās -ae, m (Χαρίνδας) Harinda, reka v Hirkaniji ob medijski meji: Amm.

Charīnus -ī, m (Χαρῖνος) Harin,

1. komična oseba pri: Ter.

2. zmagovalec na olimpijskih igrah: Plin.

Charis -itis, acc. -ita, f (Χάρις = milina, lepota) Harita, boginja miline in lepote (= Gratia): deesse illam suam Venerem dicebat, quam Graeci Charita vocant Plin.; nav. pl. Charitēs -tum, dat. Charitibus in pesn. Charisin, f Harite, Gracije, (nav. tri) boginje miline in lepote: Aglaia, Euphrosyne, Thalia: O., Pr., Sen. ph., Plin.

Charisius -iī m Harizij,

1. gr. govornik, posnemovalec govornika Lizije: Ci., Q.

2. Aurelius Arcadius Char. Avrelij Arkadij Harizij, sloveči rimski pravnik v času Konstantina Vel..

3. Flavius Sosipater Char. Flavij Sozipater Harizij, rim. slovničar iz 4. st. po Kr., po rodu iz Kampanije.

charisma -atis, n (gr. χάρισμα) dar(ilo) ljubezni: Eccl.

charistia (Charistia) in caristia (Caristia) -ōrum, n (gr. χαρίστια) praznik složnosti, rim. družinski praznik, obhajali so ga 22. februarja s pojedino in poravnavanjem vseh domačih prepirov: O., Val. Max.

chāritās, gl. cāritās.

Charitēs, gl. Charis.

charitōn blepharōn (gr. gen. pl. χαρίτων βλεφάρων ljubkih vek, z ljubkimi vekami), po drugih charitoblepharon -ī, n grmiček z ljubkimi vekami: qui (frutex) vocatur charitoblepharon Plin.

Charmădās (po drugih Charmādās) (Χαρμάδας) Harmada,

1. akademik, Karneadov učenec, okrog l. 109 slaven učitelj v Atenah: Ci. (ki pogosto hvali njegovo izredno nadarjenost, zgovornost in odličen spomin), Q., Plin.

2. gr. slikar: Plin.

Charmēl, Charmēlus, Charmēlītēs, gl. Carmēlus.

Charmidēs -ī, m (Χαρμίδης) Harmid, gr. nom. propr., komična oseba pri Pl. Od tod šalj. izveden glag. charmidor -ārī -ātus sum v Harmida se spremeniti, poharmiditi se: ut charmidatus es, rursum recharmida Pl.

Charōn, m (Χάρων)

1. (gen. Charōntis, le Fulg. Charōnis) Haron, stari podzemeljski brodnik, ki prevaža duše umrlih čez Aheront ali Stiks, sin Ereba in boginje Noči: Ci., V., Sen. tr. idr. Od tod subst. Charōnēa -ōrum, n (Χαρώνεια) haronske (= ki izhlapevajo zadušljivo paro) razpoke ali zijalke: Plin.

2. (gen. Charōnis) Haron, odličen Tebanec: N.

Charōndās -ae, m (Χαρώνδας) Haronda iz Katane, ki je dal sredi 7. st. pr. Kr. zakone svojemu rodnemu mestu in drugim halkidskim naselbinam v spodnji Italiji in na Siciliji: Ci., Val. Max., Sen. ph.