Franja

aloē -ēs, f (gr. ἀλόη) bot. aloa: Ap. h., Plin.; kot zdravilo: Cels.; pren.: plus aloes quam mellis habet Iuv. = več bridkega kakor sladkega. — Pozna soobl. aloa -ae, f: Isid.

Alōe͡us -eī, m (Ἀλωεύς, prim. ἀλωά skedenj) Aloej, Gigant, Pozejdonov in Kanakin sin: Hyg., Lucan., Serv., Cl. Po njem se imenujeta Alōīdae -ārum, m (Ἀλωεῖδαι) Aloida, velikana Ot in Efialt (Otos, Ephialtes), ki ju je Aloejeva žena Ifimedija rodila Pozejdonu; ker sta naskočila nebo, sta v podzemlju za kazen uklenjena: V., O.

alogia -ae, f (gr. ἀλογία)

1. nespamet(nost): Aug.; v pl. = nespametne, nore misli: Petr., Sen. ph.

2. nemost, molčanje = tiha pojedina, pri kateri se ni nič govorilo: dominica al. (neznan pisec pri:) Aug. sveto obhajilo; po parodiji = nezmerna pojedina: Aug.

alogus 3 (gr. ἄλογος)

1. nespameten: Aug.; met. = slovnično znamenje za pokvarjeno (nesmiselno) mesto v kakem spisu: Suet. fr., Isid., huic corrupto alogum posuerit Serv.

2.
a) mat. ne prilegajoč se čemu, iracionalen: linea M. ne prilegajoča se drugi.
b) metr. ki se ne prilega nobeni meri, ki se ne ujema z nobeno mero: pes, numeri M.

Alōīdae, gl. Alōe͡us.

Alopē -ēs, f (Ἀλόπη) Alopa

1. Kerkionova hči, z Neptunom Hipotojeva mati; ko jo je oče usmrtil, jo je Neptun spremenil v istoimenski vrelec: Hyg.

2. mesto v opuntski Lokridi: L., Plin.

alōpecia -ae, f (gr. ἀλωπεκία) lisičji srab in z njim združeno izpadanje las: Th. Prisc.; v pl. = mesta, kjer so izpadli lasje, pleša: Plin.

alōpeciōsus 3 (alōpecia) ki ima lisičji srab: Th. Prisc.

alōpecis -idis, f (gr. ἀλωπεκίς) lisičja trta, katere grozd je podoben lisičjemu repu: Plin.

alōpecūrus -ī, f (gr. ἀλωπέκουρος) „lisičji rep“, trava, menda valjasti sladkorni trst (Saccharum cylindricum, Linn.): Plin.

alōpēx, f (gr. ἀλώπηξ, πεκος) morska riba „morska lisica“, (čisto lat. vulpes marina): Plin.

alōsa = alausa.

Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e

I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:

1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.

2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.

3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.

4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.

5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.

6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:

7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.

8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.

9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.

10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —

II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.

1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.

2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41).

alpha, n indecl. (gr. ἄλφα) alfa, prva črka v gr. abecedi: Tert., hoc discunt ante alpha et beta Iuv. še pred abecedo = še preden se učijo brati; preg. = prvi in najpopolnejši svoje vrste: alpha paenulatorum Mart., alpha et Ω cognominatus (Christus) Prud. vse v vsem.

alphabētum -ī, n (gr. ὁ in ἡ ἀλφάβητος) alfabet, abeceda: Eccl.

Alphēïas, gl. Alphēus.

Alphēnor -oris, m (Ἀλφήνωρ) Alfenor, sin Amfiona in Niobe: O.

Alphēos, gl. Alphēus.

Alphesiboea -ae, f (Ἀλφεσίβοια) Alfezibeja, hči Fegeja, psofidskega kralja (Psophis v Arkadiji), prva žena Alkmejona, ki jo je zaradi Kaliroje (Callirrhoē) zapustil: Pr., Hyg.

Alphesiboeus -ī, m (Ἀλφεσίβοιος) Alfezibej, ime pastirja: V.