Franja

tabulāris -e (tabula) k deski (tabli) sodeč, za desko (tablo) namenjen, tabuláren: clavus Petr. za deske (žebelj deščenjak), sequens temperatura statuaria est eademque tabularis Plin. za kipe in tudi za pločevino je uporabna naslednja, takole pripravljena med; subst. tabulāre -is, n opaž, oboj: palati Veg. (kost) nebnica; pl. tabulāria table: Sen. ph.

Tacfarinās -ātis, m Takfarinát, Numidijec, ki je v Tiberijevem času, ko je bil v službi Rima, kot ubežnik med letoma od 17 do 23 po Kr. zasnoval več vstaj: Plin., T.

Tanais -idis in -is, acc. -im in -in, abl. -ī, m (Τάναϊς) Tánais

1. (zdaj Don) mejna reka med Evropo in Azijo v evropski Sarmatiji, izlivajoča se v Meotsko jezero (zdaj Azovsko morje); tudi mesto z istim imenom ob vzhodnem ustju te reke: Varr., S. fr., H., V., L., O., Cu., Plin., Mel., Ap., T., Amm. Od tod
a) Tanaītae -ārum, m (Ταναΐται) Tanaíti, Potanáijci, preb. ob Tanaisu: Plin., Amm.
b) Tanaītis -idis, f Tanaítka, Tanaítida, Potanáijka, preb. ob Tanaisu = Amazónka: Sen. tr.

2. = Iaxartes (zdaj Sir Darja): Cu.

3. reka v Numidiji: S.

Taphiūsa -ae, f (Ταφιοῦσα) Tafiúza, otok med Levkadijo in obrežjem Akarnanije (zdaj Meganissi). — Od tod adj. Taphiūsius 3 tafiúzijski, tafiúški: Taphiusius lapis Plin.

Tartarus² -ī, m Tártar (zdaj Tartaro), reka med Padom in Adižo: T., Plin.

Taunus -ī, m Távnus, pogorje v kotu med rekama Ren in Majna (zdaj Taunus): Mel., T.

taurus¹ -ī, m (indoev. osnovna obl. najbrž *təu̯ro- bik = „debeli“, „trdni“ iz indoev. baze *teu̯H- oteči, nabrekniti; prim. skr. sthūráḥ, sthūláḥ debel, trden, gr. ταῦρος bik, umbr. turuf, toru = tauros, sl. tur, lit. taũras, got. stiur = stvnem. stior = nem. Stier)

I. bik, vol (naspr. vacca): Pl., Varr., C., Col., Plin. idr., fessi vomere tauri H., terram … invortant tauri V., taurorum cornua Sen. ph.; preg.: potest taurum tollere, qui vitulum sustulerit Petr. = z vajo moč raste; pesn. meton. goveje usnje: aspice et haec crudis durata volumina tauris nec peto sortis opem, sed quos potes indue caestus Val. Fl. —

II. metaf.

1. bronasti bik, ki ga je izdelal Peril za tirana Falarisa (Falarida); ta je v njem sežigal obsojence: O., Plin., taurus Phalaridis ille nobilis Ci.

2. ozvezdje Bik: O., Plin., aperit annum taurus V.

3. ptič, ki posnema mukanje volov, mogoče bóbnarica: Plin. (10, 116).

4. bik, vol, vrsta hroščev: Plin. (30, 39).

5. bik, neka drevesna korenina: Q.

6. presredek, telesni del med zadnjico in sramom: Fest.

Taurus² -ī, m (Ταῦρος) Távros, gorovje v mali Aziji (zdaj Toros): N., Ci., Varr., Mel. idr., Tauri Pylae Ci. ep. Vrata (Tavrosa), prelaz med Kapadokijo in Kilikijo.

Tāygetus -ī, m (Ταΰγετον in Ταΰγετος) Tájget, pogorje med Lakonijo in Mesenijo (zdaj Pentadactylon): Ci., L., Pr., Mel., Plin., Lucan. — Soobl. Tāygeta -ōrum, n: virginibus bacchata Lacaenis Taugeta V.

tempē, n. pl. (tuj. τὰ τέμπη) (krasna) dolina: frigida tempe mugitusque boum V., Heliconia, Eloria (Heloria) O., Cycnëia O. = Teumesia Stat. — Kot nom. propr. Tempē Témpe (Témpa), dolina v Tesaliji ob Peneju med Olimpom in Oso, sloveča po izjemni naravni legi in naravnih lepotah: Cat., Lucan., Mel., Plin., Sen. ph. idr., Thessala O., H., Thessalica L., Peneia V., umbrosa Stat.

Tencterī -ōrum in -ūm, m Ténkteri, germansko pleme ob Renu med rekama Lippe in Ruhr: C., T.

Tēnos in Tēnus -ī, f (Τῆνος) Ténos, eden od severnih kikladskih otokov (med Androsom in Mikonosom) z Neptunovim svetiščem (zdaj Tinos): L., O., Plin., Mel. — Od tod subst. Tēniī -ōrum, m (Τήνιοι) Ténijci, Tenošáni, preb. Tenosa: T.

tetrachordos (tetracordos) -on (gr. τετράχορδος -ον) štiristrun(ski), četverostrun(ski), štiriglasen, četveroglasen: machina (o vodnih orglah) Vitr.; subst. tetrachordon -ī, n tétrakord (tetrakórd), tonski sistem (način), sestoječ iz štirih glasov ali strun (obseg med skrajnima je ena kvarta): Varr., Vitr., Macr.; pren.: tetrachordon anni Varr. ap. Non. = štirje letni časi.

Teutoburgiēnsis saltus Tevtobúrški gozd med rekama Ems in Vezera: T.

Thalēs, gen. Thalētis in Thalis, acc. -lētem (-lēta: Serv.), -lēn in -lem, abl. -lēte in -le (Θάλης, gen. Θάλητος in Θαλῆς, gen. Θαλοῦ) Táles (Talét), filozof naravoslovec iz Mileta, utemeljitelj jonske filozofske šole; prištevali so ga med sedmerico modrih: Pl., Varr., Ci., Sen. ph., Iuv., Ap. idr.; apel.= filozof, modrijan: salve, Thales Pl.

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

Timāvus -ī, m Timáv, reka med Oglejem in Trstom (zdaj Timav, Timavo): V., L., Mel., Plin., Sil., Cl., Ledaeus Mart. (ker je z Argonavti prišel tja Ledin sin Kastor), Timavi alumnus (= Livius) Stat.

tmēsis -is, acc. -in f (gr. τμῆσις) gram. t.t. tméza = razstavljanje sestavljene besede in vrivanje drugih besed med njene sestavine, npr. ob vos secro nam. obsecro vos; quod indicium cumque nam. quodcumque indicium: Serv., Don.

tonus (tonos) -ī, m (gr. τόνος)

1. napetost (vrvi): mollior (ohlapnejša), vehementior (močnejša) Vitr.

2. meton.
a) α) glas, zvok, ton: Plin., M., Macr., Vitr. β) naglas, akcent: Gell., Nigidius ap. Gell.
b) grom, grmenje: Caecina ap. Sen. ph.
c) metaf. ton (v slikarstvu), odtenek = naravna barva vsake podobe, ki jo postavimo med svetlobo in senco, sijaj, lesk: Plin.