Franja

pecūniōsus 3 (pecūnia)

1. denaren, petičen, premožen, bogat, imovit: feminae pecuniosiores Suet., homo pecuniosissimus Ci., pecuniosa orbitas et senecta T. bogastvo v starosti brez otrok; subst. pl. pecūniōsi -ōrum, m denarniki, petičneži, bogataši: pecuniosi et locupletes Ci.

2. act. ki bogati, bogateč: artes Mart.

pecus¹ -oris, n (prim. pecu)

1. drobnica (kolekt.), poseb. živina, ki daje volno, ovce: Plin., Suet. idr., magnus pecoris numerus C., p. Tarentinum, molle Col. z mehko tanko volno, naspr. p. hirtum Col. z debelo volno; večinoma pl.: balatus pecorum V., pecora et armenta Cu., O., pecora et iumenta C.

2. živina (sploh), živali: Sen. ph., Stat., Hyg. idr., equinum Varr., V. konji, ovillum, caprinum Col. ovce, koze, lanigerum O. ovce, setosum Col. ali (pesn.) saetigerum O. svinje, prašiči, volatile Col. perutnina, perjad, aquatile Col. = Nerei p. L. Andr. fr., Pac. fr. ribe, Proteus pecus egit H. svojo čredo = morske živali, tjulnje, ignavum fucos pecus V.

3. pesn. = pecus -udis živinče: pecus magnae parentis O. (o mladem levu).

4. mladič v materinem telesu: Eccl.

5. metaf. (zaničlj. in kot psovka) živina, žival, čreda, drhal: imitatorum servum pecus H., dominae vaga pecora Cat., mutum et turpe pecus H. (o prvih ljudeh).

Pedānius -iī, m Pedánij, rim. nom. propr. Znani so:

1. T. Pedanius Tit Pedanij, centurion v vojski Kvinta Fulvija Flaka: L.

2. (Cn.) Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, consul suffectus l. 84 po Kr. in l. 98—99 proconsul Asiae: Plin. iun.

3. Cn. Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, sin prejšnjega, konzul l. 118 po Kr.: Plin. iun.

4. L. Pedanius Secundus Lucij Pedanij Sekund, consul suffectus l. 43 po Kr., l. 51—52 proconsul Asiae, l. 56 praefectus urbi, umorjen l. 61: Plin., T.

pedārius 3 (pēs) k nogi sodeč, nožen; metaf. pedāriī senātōrēs senatorji nižjega ranga (druge vrste), ki še niso opravljali nobene kurulske službe in niso smeli javno in samostojno izraziti svojega mnenja, ampak so le pritrjevali drugim: Varr. ap. Gell., T.; enako subst. pedāriī -ōrum, m: Ci. ep.; v sg.: pedārius senator Fest., pedarii sententia Lab. ap. Gell.

Pēdasa -ōrum, n (Πήδασα) in Pēdasum -ī, n (Πήδασον) Pédaza (Pédaze), Pédaz, mesto v Kariji: L., Plin.

pedātus² 3 (pēs)

1. ki ima noge, nogat: male pedatus Suet. slab v nogah, slab(otn)ih nog.

2. ki ima določeno stopico: ne me pedatus … versuum tardor refrenet tarte cum rythmon certum Varr. fr.

pedes -itis, m (pēs)

1. pešec, hodec: S., O. idr., seu cum pedes iret in hostem seu spumantis equi foderet calcaribus armos V., etiamsi pedes incedat L., rex agmen circumibat pedes Cu.; occ. vojak pešec, vojak pehote, pešak (naspr. od eques): ne quem peditem ad colloquium adduceret C.; večinoma pl.: levis armaturae pedites C., X milia peditum C., equitum et peditum copiae Ci. ep.; sg. kolekt. pešci, pešaki, pehota, peštvo: equite nudata erat acies, cum pedes concurrit L., pedes, eques, classis convenere T.

2. metaf. pl.
a) (v zvezi z equites) plebejci, preprosto ljudstvo (ker so v vojski služili v pehoti, plemstvo pa v konjenici): Ci., H. idr., omnes cives Romani equites peditesque L. patriciji in plebejci, plemstvo in preprosto ljudstvo; sg. kolekt.: quodvis genus hominum ibi videas, equitem, peditem Pl.
b) kopenska vojska, vojaki kopenske vojske (naspr. od classici): classicae peditumque excursiones Vell.

pedica -ae, f (prim. gr. πέδη spona, πεδάω da(je)m v spone, stvnem. fëzzera = nem. Fessel, lat. compes, expediō, impediō)

1. spona, okov za noge: Pl., iumenta velut pedicā capta L.

2. zanka, past, zadrga za noge: gruibus pedicas ponere V.

3. metaf. zanka, spona, vez, okov: amoris, fraudium Ap.

peditastellus -ī, m (demin. k *peditaster iz pedes) malovreden, slab pešec; v pl. preprosta, slaba pehota, štorkljači: at peditastelli quia erant, sivi viverent Pl.

Pedum¹ -ī, n Pédum, mesto v Laciju, 2 milji vzhodno od Rima (zdaj domnevno Gallicano): L. — Od tod adj. Pedānus 3 péd(um)ski, pedánski: regio H.; subst.

1. Pedānum -ī, n Pedánum, podeželsko posestvo pri mestu Pedum: Ci. ep.

2. Pedānī -ōrum, m Pedáni, preb. Peduma: L., Plin.

Pēgae -ārum, f (Πηγαί) Pége, studenec v Bitiniji: Pr. (po nekaterih izdajah Pēgē -ēs, f (Πηγή) Péga).

Pēgasus¹ in Pēgasos: O. (acc. -on) -ī, m (Πήγασος „studenčni konj“, prim. gr. πηγή) Pégaz, krilati konj, ki je nastal iz krvi od Perzeja obglavljene Gorgone Meduze in z udarcem svojega kopita odprl na Helikonu izvir Hipokrena (= „konjski izvir“), ki je navduševal k pesništvu in petju: C., H., Hyg.; apel.: o hominem fortunatum, qui eiusmodi nuntios seu potius Pegasos (krilate, urne sle) habeat! Ci.; Pégaz kot ozvezdje: Hyg.; kot ime mitoloških krilatih konjev v Etiopiji: Plin. — Od tod adj. Pēgasēius 3 (Πηγασήϊος) pégazovski, pesn. = pesniški: melos Pers. Pēgasēus 3 (Πηγάσειος) pégazovski, Pégazov: Plin., Cl., volatus Cat., Pegaseo gradu Sen. tr. s „krilatim“ korakom = z urnim (s pospešenim) korakom. Pēgasis -idis, f (Πηγασίς) pégazovska: Mart., undae O. izviri Muz (npr. Hipokrena, Aganipa); pl. subst. Pegasides -um, f Pegazíde = Múze: O., Pr.; toda Pegasis Oenone O. studenčna nimfa, povodkinja.

Pēgasus² -ī, m Pégaz, pravnik; za časa cesarja Vespazijana je kot consul suffectus sprožil po njem imenovani senatus consultum Pegasiānum; pozneje je bil tudi praefectus urbis: Iuv., Dig. — Od tod adj. Pēgasiānus 3 Pégazov = od Pégaza sprožen: senatus consultum Iust.; v enakem pomenu subst. Pēgasiānum -ī, n: Paul.

pēgma -atis, n (gr. πῆγμα) „sestavljeno iz desk“

1. oder, ogrodje, stroj: Aus., Ulp. (Dig.).

2. occ.
a) knjižna polica: Ci. ep.
b) pogrezálo, nekakšno dvigalo, posebna lesena naprava v gledališču in amfiteatru za dvigovanje in spuščanje igralcev in gladiatorjev: Iuv., Plin., Mart., Suet., pegma rapitur Ph. gre (se spušča) navzdol.

pē-ierō: Ci. idr. in per-ierō: Pl. ali (v prvotni obl.) per-iūrō: Ci., Pl., H., Vulg. in pē-iūrō: H. -āre -āvī -ātum (per in iūrāre)

1. krivo priseči (prisegati), tudi krivo (lažno) izpoved(ov)ati, lagati, (z)lagati se: conceptis verbis peierare Pl., Ci. idr. formalno krivo priseči (prisegati), aperte p. Sen. ph., optime p. Pl. lagati, de turdo Mart., per consulatum (na konzulat) peierat Vatinius Cat.; od tod s samim acc.: p. Iovem Plin. na Jupitra, undas Stygias Lucan.; pt. pf. pēierātus 3 s krivo prisego (raz)žaljen: ius H. kriva prisega; pēriūrātus 3 s krivo prisego (raz)žaljen: dii O.

2. krepko, zatrdno priseči (prisegati): non enim falsum iurare „periurare“ est, sed quod ex animi tui sententiā iuraris Ci.

Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.

pēlamys -ydis, f (gr. πηλαμύς) pélamis = še ne leto star tun (v Marseillu še danes imenovan pelamyde; starejši lat. thynnus): Varr., Plin., Iuv.

pelecinon -ī, n (gr. πελεκινόν) nekaka sončna ura v obliki dvorezne sekire (gr. πέλεκυς): Vitr.

Pēle͡us eī ali (po gr. deklinaciji) -eos, acc. -ea, voc. -eu, abl. (v prozi) -eō, m Peléj, kralj Mirmidoncev v tesalski Ftiji, kamor je pobegnil s svojim bratom Telamonom po umoru polbrata Foka, sin ajginskega kralja Ajaka, soprog Nereide Tetide, Ahilov oče: Ci., O., H., Cat., Mart., Val. Fl., Hyg. — Od tod adj. Pēlēius 3 (Πηληΐος) Peléjev, pesn. = Pelídov, Ahílov: facta Sil., virgo (= Briseis) Stat.; patron. Pēlīdēs -ae, m (Πηλεΐδης) Pelíd, Pelejev sin = Ahil: V., O., H.

Pelias -ae, m (Πελίας) Pélias, kralj v Tesaliji v Jolku, Nelejev brat, polbrat Jazonovega očeta Ezona, oče Akasta, Alkestide, Pejzidike idr., Admetov tast, ki je po izgonu svojega brata Neleja sam vladal v Jolku ter poslal Jazona po zlato runo. Po Jazonovem povratku so ga njegove hčere razkosale in skuhale na podnet Medeje, ki se je ustila, da ga hoče s čarovnijami pomladiti: Enn. ap. Ci., Pl., Ci., O., Val. Fl. — Od tod patron. Peliadēs -um, f (Πελιάδες) Peliáde, Pelejeve hčere: Ph., Hyg.