Franja

palmātus 3 (palma)

1. ki ima (ki kaže) podobo roke (dlani): paries Q. (Decl.)

2. palmast = palmasto pisan: lapis Plin.

3. z uvezenimi palmovimi vejicami okrašen: tunica L., toga Mart., vestis Suet., Val. Max.; subst. palmāta -ae f (sc. tunica): Aus.; od tod palmatus consul Hier. v tuniki, okrašeni z uvezenimi palmovimi vejicami.

palmensis (Palmensis) -e (palma) palmov, palmin: ex reliquis autem a supero mari Praetutia atque Ancone nascentia (sc. vina), et quae a palma una forte enata palmensia appellavere Plin.; nav. v zvezi Palmensis ager pálmski okraj, okraj na Picenskem: ager Praetutianus Palmensisque Plin., Siculi et Liburni plurima eius tractus tenuere, in primis Palmensem, Praetutianum Hadrianumque agrum Plin.

Palmōra -ae, f Palmíra, mesto v Siriji, v sv. pismu stare zaveze Tadmōr, pozneje prestolno mesto palmirskega kraljestva za časa Odenata in njegove soproge Zenodije, eno najsijajnejših mest Vzhoda (zdaj velikanske razvaline pri trgu Tadmor): Plin. — Od tod adj. Palmyrēnus 3 palmírski: Plin.

pālor -ārī -ātus sum (pandere)

1. razkropiti (razkrapljati) se, posamezno (posamič) ali raznotero pohajati, potikati se, potepati se: agmen palatur per agros L., vagi per agros palantur L., palantur comites T., auxilia totis campis palabuntur T.; večinoma pt. palantes in palati: H., Iust., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., vagi, palantes S., vagabuntur et palantes agros vastare S., palantes in agris oppressit L., palatos adgressus L., in quos palatos praedam agentes Postumius … impetum dedit L.; enalaga: terga dabant palantia Teucri (= palantes Teucri) V.

2. bloditi: Plin. iun., Amm., palantes stellae V., palantia sidera Lucr.; metaf.: errare atque viam palantes quaerere vitae Lucr., palantes homines (sc. animi) O. v sodbi omahujoči.

palpātiō -ōnis, f (palpāre)

1. tipanje, otipavanje: tenebrae et palpatio Vulg.

2. božanje, gládenje, dobrikanje: blanditiae et palpatio Cypr., mollis palpatio verborum Cassian.; v pl.: aufer hinc palpationes Pl.

palpebra (palpetra Varr. ) -ae, f (prim. palpitāre)

1. = „utripajoči ud“, trepalnica: Cels., nav. pl.: Lucr., Plin., palpebrae sunt tegumenta oculorum Ci., Regulum resectis palpebris vigilando necaverunt Ci. — Soobl. palpebrum -ī, n: Cael., Non.

2. meton. v pl. lasje ob trepalnicah: Plin.

palpitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. palpārī) trepati, utripati: Suet., cor evulsum palpitat Ci., (sc. lingua resecta) palpitat O., cor sub vulnere palpitans Sen. ph., palpitantibus praecordiis vivitur Sen. ph.; v obscenem pomenu: Iuv.; metaf. (o ognju) vzplapola(va)ti: his arduus ignis palpitat Stat.; pren.: animus palpitans Petr.

Paltos -ī, m (Πάλτος) Páltos, mesto v Siriji: Plin., Mel.; v gr. obl.: Ci. ep.

Palūda -ae, f Palúda = „oblečena v vojaški plašč“, Minervin vzdevek: corpore tartarino prognata Paluda virago, cui par imber et ignis, spiritus et gravis terra Enn. ap. Varr., Paluda a paludamentis Varr.

palūdāmentum -ī, n (*paluda vojaški plašč (domnevno) iz palla) vojaški (bojni) plašč, poveljniški plašč (gr. χλαμύς): Varr., Plin., Suet., Gell., Ap., Fl., Macr., Aur., Val. Max., Iust., Amm., cognito sponsi paludamento L., paludamento circum laevum brachium intorta L., ipse Claudius insigni paludamento praesidere T., omnia enim militaria ornamenta paludamenta dici Fest.; meton. vrhovno poveljstvo v vojni: Plin. iun.; tudi = vojna: togam paludamento mutavit S. fr. mir z vojno.

Palumbīnum -ī, n Palumbín, mesto v Samniju: L.

palus Askursko jezero na Olimpu v Tesaliji: L.

Pamīsus -ī, m (Πάμισος) Pamíz

1. reka v Meseniji: Plin., Mel.

2. reka v Tesaliji: Plin.

pammachium -iī (pammachum -ī ), n (gr. παμμάχιον) pamáhij, „vesoljna borba“, telovadna tekma v mečevanju, rokoborbi in borbi s cestom (caestus): Hyg.

Pammenēs -is (in -ī), m (Παμμένης) Pámen, atenski retor, Brutov učitelj: Ci. Od tod Pammenius 3 Pámenov: [sed] Pammenia illa mihi non placent Ci. ep. Pamenova zadeva, zadeva v zvezi s Pamenom.

Pamphilidas -ae, m Pamfílidas, rodoški admiral v vojni proti Antiohu II.: L.

Pamphōlia -ae, f (Παμφυλία) Pamfílija, pokrajina v južni Mali Aziji zahodno od Kilikije: L., Ci., Mel., Plin., Stat. — Od tod adj. Pamphōlius 3 (Παμφύλιος) pamfíl(ij)ski: Ci. ep., Plin., legati, mare L., tellus Lucan.; subst. Pamphōliī -ōrum, m (Πάμφυλοι) Pamfíl(ij)ci: Ci.

Pān, Pānis in Pānos, acc. le Pāna, m (Πάν) Pán, Merkurjev ali Jupitrov sin, poseb. v Arkadiji čaščen gozdni in pašni bog, varuh krotkih in divjih čred, zaščitnik lovcev in pastirjev, iznajditelj siringe, kot gozdni bog strah popotnikov, upodabljan z rogovi, repom in kozlovskimi nogami: Ci., V., O., Lucr., Sil., Val. Fl., Macr., Hyg. idr. — Pl. Pānes -um Páni, o Panu podobnih gozdnih in poljskih božanstvih: Col. poet., Mel., Sid., pinu praecincti cornua Panes O.

panacēa -ae f (gr. πανάκεια, πᾶν in ἀκεῖσϑαι vse zdraviti) bot.

1. vsezdravilna zel, panacêja (panakêja), izmišljeno ime rastl., ki je baje zdravilo proti vsem boleznim: V.; soobl. panacēs -is, f: Cels., n: Plin. (gr. πάνακες) in panax -acis, m (gr. πάναξ): Col., Cael. — Pooseb. Panacēa -ae, f Panacêja (Panakêja), ena od štirih Eskulapovih hčera: Plin. (po nekaterih izdajah Panacia)

2. sicer rastl. ligusticum silvestre Plin. jelenovec, „(divje) silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij (Laserpitium siler Linn.): Plin. (v obl. panaces in panax); pl. panaces Lucr.

3. neke vrste pastináka (Pastinaca opoponax Linn.; gl. tudi pastināca): Plin. (v obl. panax).

Panchāia -ae f (Παγχαΐα) Panhája, mitični otok ob Srečni Arabiji v Rdečem morju, sloveč po dragih kamnih, kadilu, dišavah idr.: V., Tib., Plin. — Od tod adj.

1. Panchaeus 3 ali Panchāius 3 (Παγχαῖος) panhájski: Lucr., V. (Cul.), Tib., Cl., tellus, rura O.; od tod subst. Panchaei -ōrum, m Panhájci, preb. Panháje: Mel.

2. Panchāicus 3 panhájski: resinulae Arn. kadilo.