Franja

Oxionēs -um, acc. -as, m Oksíoni, pleme v Sarmatiji: T.

Ōxus (Ōxos) -ī, n (Ὦξος) Óks, za Indom največja azijska reka, ki se izliva v Aralsko jezero (zdaj Amu-Darja): Cu., Mel., Plin.

Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:

1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.

2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.

3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.

4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T.

pactiō -ōnis, f (pacīscī)

1. pogodba, dogovor, dogovarjanje, poravnava: iniquae pactiones Ci., in pactione manere N., eis navem contra pactionem foederis imperare Ci., pactionem inire Iust. ali facere Ci. skleniti, sklepati, (de re ali cum aliquo, ut … ), pactiones conficere, rescindere Ci., pactionem adire cum aliquo Pl. poravnati, pobotati se s kom; metaf.: nullā pactione Sen. rh. na noben način, nikakor ne.

2. occ.
a) pogojna predaja, kapitulacija: arma per pactionem tradiderant L. so se pogojno predali.
b) sleparska pogodba, tajen (skriven) dogovor: pactionis suspicio Ci., spe pactionis S.
c) obljuba: conlegam pactione provinciae perpulerat, ne … S.
d) določeno (stalno) besedilo (npr. v prisegah ipd.) pactio verborum Ci., cum pactionibus adorare et formulis Arn.

Pactōlus -ī, m (Πακτωλός) Paktól, zlatonosna reka v Lidiji pri Sardah (zdaj Sart Çayi): V., Plin., Hyg., acc. -on: O.; preg. o bogastvu: Iuv., Pr., tibi Pactolus fluat H. — Od tod adj. Pactōlis -idis, f paktólska: Pactolides nymphae O.

pactum -ī, n (subst. pt. pf. glag. pacīscī)

1. dogovor, pogodba, poravnava: pactum est, quod inter aliquos convenit Ci., pactum occultum L. tajna (skrivna) pogodba, pacto stare L. držati se pogodbe, vztrajati pri pogodbi, manere in condicione atque pacto Ci., ex pacto postulare N., pacta ligare Pr.

2. meton. pogoj, način; poseb. v abl.: non tacebo alio pacto, nisi … Pl., id esse gratum nullo pacto potest Ci. na noben način, nikakor ne, aliquo pacto Ter. nekako, quo pacto Acc. et Naev. ap. Non., quī pacto Pac. ap. Non. kako neki, kako pa tudi = zakaj: Pl., nescio quo pacto, dum armis exercetur, anulus aureus quem habebat fractus et comminutus est Ci. (gl. nescio), eadem, alio, isto pacto Ci.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Padaei -ōrum, m Padájci, divje nomadsko pleme v Indiji; kolekt. sg. Padaeus -ī, m (Παδαῖος): Tib.

paedagōgus -ī, m (gr. παιδαγωγός)

1. spremljevalec, nadzornik dečkov, domači učitelj, suženj, ki je spremljal dečke v šolo in iz šole ter jih doma nadziral: Pl., Q., Sen. ph., Suet., Aug., nutrices et paedagogi Ci.; šalj. o ljubimcu, ki spremlja svojo ljubico v šolo in iz šole: Ter., Col.

2. metaf.
a) svetovalec, mentor = voditelj, vodja, predstojnik, vzgojitelj, učitelj: Pl., Sen. ph., Suet., unicuique nostrûm paedagogum dari deum Sen. ph.; v slabem pomenu = strog učitelj = ustrahovalec: paedagogus senatorum Vop., paedagogi publici Sen. ph.
b) učitelj: agricolationis quasi paedagogus Col.

paedor (slabše pēdor) -ōris, m

1. smrdljiva nesnaga, umazanija: misera obvalla saxo sento, paedore alguque et fame Acc. ap. Non., situm inter oris barba paedore horrida atque intonsa infuscat pectus inluvie scabrum Poeta ap. Ci., cum corpore membra videres horrida paedore et pannis cooperta perire Lucr., paedorem exuere T., inops egens inclusa, paedore obruta vidua ante thalamos Sen. tr., unde tam foedo obsiti paedore nati? Sen. tr., paedore foedo squalidam obtectus comam Sen. tr., mox vincula ferri exedere senem longusque in carcere paedor Lucan., obsitus exhaustos paedore et sanguine vultus eiectusque die Stat., dentatae in caveis bestiae taetro paedore acerbius efferatae evadendi spe repagulis versabilibus illiduntur Amm.; v pl.: Ci.

2. smrad: Cael., sine paedore Aug.

Paelīgnī -ōrum, m Pelígni, italsko pleme v Samniju: C., Ci., L.; sg. Paelīgnus -ī, m Pelígnec (kolekt.): Ca.; adj. Paelīgnus 3 pelígnijski: cohors Enn., miles O., anus H. čarovnica (ker so imeli Peligne za čarovnike).

Paemānī -ōrum, m Pemáni, germansko pleme v Belgiji: C.

Paeōn¹ -ōnis, m (Παίων) Pajón(ec): L., pl. Paeones -um, acc. -as, m (Παίονες) Pajóni(jci), narod v Makedoniji ob zgornjem toku Aksija (zdaj Vardar): L., O.; njihova dežela Paeonia -ae, f (Παιονία) Pajónija, pozneje Emathia L., Plin. — Paeonis -idis, f (Παιονίς) Pajón(ij)ka: O.

Paestum -ī, n (gr. tudi Ποσειδωνία) Péstum, mesto v Lukaniji, sloveče po svojih rožah in danes po svojih razvalinah (zdaj Pesto): Ci., Pr.; od tod adj. Paestānus 3 péstovski, pestánski: sinus Ci., rosae O.; subst. Paestānī -ōrum, m Pestáni, preb. Pesta: L.

Pagae -ārum, f (Παγαί) Páge, mesto in pristanišče v Megaridi: Plin. Od tod Pagaeī -ōrum, m (Παγαῖοι) Pagájci, preb. Pag: Plin.

Pagasae -ārum, f (Παγασαί) in Pagasa -ae, f: Mel. in Pagasē -ēs, f: Pr. Págaze (Págaza), primorsko mesto v Tesaliji (zdaj Volo), kjer je bila baje zgrajena ladja Argo: Val. Fl. — Od tod adj.

1. Pagasaeus 3 (Παγασαῖος) pagazájski, pagáški: sinus Mel., carina, puppis O. ali ratis Lucan. = Argo coniunx O. = Alcestis (Alkestida, Admetova žena, hči tesal(ij)skega kralja Pelia); subst. Pagasaeus -ī, m Págazec, Pagazájec, Pagažán = Jazon: O.

2. Pagasēius 3 (Παγασήιος) pagazájski, págaški: puppis Val. Fl.

3. Pagasicus 3 pagazájski, págaški: sinus Plin.

pāgina -ae, f (iz kor. *pag-; prim. pax, pangere, pacisci)

1. podolgovat kos iz ličja ali stržena papirusovega drevesca, list (papirja), stran (ker so pisali le na eno stran papirja), tudi predelek, oddelek, razdelek, rubrika, kolumna (na strani), meton. spis, zapis ipd.: Pr., V., Ps.-V., O., Sen. ph., Val. Max., Vitr., Cl. idr., in extrema pagina Phaedri Ci., respondeo primum postremae tuae paginae Ci., cum hanc paginam tenerem Ci., paginas in annalibus magistratuum fastisque percurrere licet consulum dictatorumque L., lasciva est nobis pagina, vita proba Mart., paginae dictae, quod in iis versus panguntur Fest., censoriarum legum paginae Plin., plures infestare paginas Plin., (sc. fortuna) utramque paginam facit Plin., ergo non alia nos pagina quam te consulem accipiet Plin. iun., paginae consulares Amm. konzulski seznami, pagina sancta Hier. sveto pismo, liminaris pagina Aug. sprednja stran.

2. metaf.
a) plošča: pagina honorum Iuv. zaznamek časti (ob vznožju triumfalnih kipov v marmor vdelana bronasta plošča, v katero so bili vdolbeni slavljenčevi naslovi, častne službe in zasluge), paginae valvarum Plin. panél, tabellae marmoreae aut paginae Pall.
b) četrtina, štirivrstni predelek v vinogradu (= štiri vrste v štirikotnik povezanih trt): Plin.

pāginula -ae, f (demin. iz pāgina) listek, listič, (mala) stran (zapiskov oblastnikov), v pl. = zapiski, zaznamki: non minus longae futurorum consulum paginulae quam factorum Ci. ep.

Palaepharsālus (ἡ παλαιά Φάρσαλος) Palajfarzál = Stari Farzál v Tesaliji (zdaj Farsa): L., Auct. b. Alx., Eutr.

Palaestē -ēs, f (Παλαιστή) Palájsta, mesto v Epiru v pokrajini Haonija (zdaj Palasta): C. Od tod adj. Palaestīnus 3 palájstski, palajstínski: deae O. (= Furiae), arenae Lucan.