Franja

anquīrō -ere -quīsīvī -quīsītum (ambi in quaerere)

1. (po)iskati, krog in krog iskati, ozirati se na vse strani: quaecumque ad vivendum necessaria sint, anquirere et parare Ci., qui... alterum anquirit, cuius animum... cum suo misceat Ci., anqu. aurum Fl.

2. pren. preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, zasledovati: mens semper aliquid aut anquirit aut agit Ci., aut anquirunt aut consultant, conducat id necne Ci., nihil de alio anqu. Ci. ne radovedno brigati se za drugo, nec diu anquirendum, quin (ali) Agrippina... anteiret T.; (intr.) jur. preiskovati, kako kazen predlagati (svetovati): de perduellione L., de morte T. smrtno kazen predlagati; z gen. ali abl. kazni: capitis ali capite, pecuniā anqu. L. smrtno kazen, globo predlagati. — Od tod adv. pt. pf. anquīsītē skrbno preiskujoč, skrbno zasledujoč: anqu. quaerere, anquisitius disserere Gell.

Antandros (Antandrus) -ī, f (Ἄντανδρος) Antander,

1. mesto v Miziji ob vznožju pogorja Ide: V., Mel., Plin. — Od tod adj. Antandrius 3 antandrski, iz Antandra: Ci. ep.

2. starejše ime otoka Andra (Andros): Plin.

antecēdō -ere -cēssī -cēssum

1. iti (hoditi) pred kom ali čim, iti (hoditi) naprej ali spredaj,
a) krajevno; abs.: vehebatur in essedo tribunus plebis, lictores antecedebant Ci., praefecti, qui cum omni equitatu antecesserant C., tum antecedendo, tum retardando Ci., stellae tum antecedunt, tum subsequuntur Ci., aliquando umbra antecedit, aliquando a tergo est Sen. ph.; trans.: equitatus agmen Vercingentorigis antecesserat C., a. equitum turmas Cu., signa modico volatu Cu. z mero leteti pred...
b) časovno: iti pred čim = biti pred čim, (z)goditi (dogajati) se pred čim; z dat. in acc.: haec (dies) ei (diei) antecessit Ter., si hanc rem illa sequitur,... aut si huic rei illa antecedit Ci., exercitatio semper antecedere cibum debet Cels., nisi fortunam voluntas antecessit Sen. ph.; (krajevno in časovno) prehiteti, preteči koga ali kaj; abs.: magnis itineribus C., uno calculo Sen. ph. za en kamenček v prednosti biti (pri kockanju); trans.: legiones, aliquem biduo Ci., nuntios oppugnati oppidi famamque C., celeritatem famae Cu.

2. pren. biti pred kom, prednost imeti pred kom, preseči (presegati), prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljati); večinoma trans.: reliquos scientiā atque usu nauticarum rerum C., multo ceteros rerum gestarum gloriā N., indole omnes reges, magnitudine rerum fidem Cu., ex tempore coactus dicere infinito se antecedebat Sen. rh., a. aliquem aetate Iust.; tudi: eum nemo in amicitia antecessit N.; v pass.: beneficiis praeeuntibus antecedi Aus.; redkeje z dat.: quantum natura hominis pecudibus... antecedat Ci., a. alicui aetate paulum Ci. malo starejši biti; pogosteje abs.: ea (filia), quae aetate antecedebat C. ki je bila starejša, ut quisque aetate et honore antecedit Ci. ima prednost, a. pretio Plin. dragocenejši biti. — Od tod adj. pt. pr. antecēdēns -entis, predhoden, prejšnji; krajevno: antecedente operis parte Plin.; časovno: a. annus Plin., Suet.; fil. a. causa Ci. predhodni (delujoči) vzrok: Ci.; tako tudi subst. antecēdēns -entis, n predhodno, kar se je prej dogajalo kot delujoči vzrok (naspr. consequens): Ci.; pogosto v pl. antecedentia (naspr. consequentia): Q., locus ex antecedentibus et conclusio e causis Ci.

antecellō -ere (-) (-) (prim. celsus) „štrleti“, od tod pren. vzviševati se nad koga ali kaj, odlikovati se, presegati, prekašati, nadkriljevati; abs.: qui militari laude antecellunt Ci., Catulus humanitate antecellens Ci.; z dat.: (Archiae)... antecellere omnibus ingenii gloriā contigit Ci., duae aedes ceteris antecellunt Ci.; šele poklas. trans.: omnes mortales sapientiā a. Sen. ph., quod... nondum omnes fortunā antecellis T. V pass.: qui omnibus his rebus antecelluntur Corn.

antecēssus -ūs, m (antecēdere) predhajanje; od tod in antecessum vnaprej: Fl., in a. accipere Sen. ph.

Antemnae -ārum, f (quod ante amnem sint positae Varr.) Antemne, prastaro sab. mesto, ob Anienovem izlivu v Tibero: V., Plin. — Soobl. Antemna -ae, f Antemna: Ca. ap. Prisc., Sil. — Od tod preb. Antemnātēs -ium, m Antemnijci: L.

Antēnor -oris, m (Ἀντήνωρ) Antenor, trojanski plemenitaš, Ezietov (Aesyētēs) sin, Priamov svak, Teanin (Theānō) mož, ki je Trojancem svetoval, naj vrnejo Heleno in sklenejo z Grki mir; po razrušitvi Troje je odrinil v Italijo ter tam ustanovil Padovo (Patavium): L., V., O., Mel. Od tod adj. Antēnoreus 3 Antenorjev = padovanski (patavijski): Faunus Mart. patavijskega mesta; patronim Antēnoridēs -ae, m (Ἀντηνορίδης) Antenorid, Antenorjev sin ali potomec: V., Sil.; v pl. tudi = Patavijci, preb. Patavija: Serv.

Anthēdōn -onis, f (Ἀνϑηδών) Antedon,

1. primorsko mesto in samostojna država beotijske zveze ob vznožju Mesapija s pristaniščem ob Evripu ali Evbejskem morju (od tod Euboica): O. Od tod adj. Anthēdonius 3 antedonski: Stat.

2. mesto s pristaniščem v južni Palestini: Plin.

Antigonēa -ae, f (Ἀντιγόνεια ali Ἀντιγονία) Antigoneja,

1. mesto v Epiru ob Aoju (Aōus): L. Od tod adj. Antigonēnsis -e antigonejski: ager L.; subst. Antigonēnsēs -ium, m Antigonejci, preb. Antigoneje: Plin.

2. mak. mesto na Halkidiki: L.

Antinous -ī, m (Ἀντίνοος) Antinoj,

1. eden Penelopinih snubcev: Pr.

2. lepi mladenič, ljubljenec cesarja Hadrijana, ki mu je po njegovi zgodnji smrti v Nilovih valovih dal izkazovati božje časti in je po njem poimenoval mesto, prej imenovano Beza: Antinoi (Antinou) urbs Amm. Od tod adj. Antinoēus 3 Antinojev: Hier.

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

Antipater -trī, m (Ἀντίπατρος, od tod pozna lat. obl. Antipatrus -trī) Antipater,

1. zaupnik FilipaII. in Aleksandra Vel. in za njunega vladanja državni upravnik; po Aleksandrovi smrti najprej namestnik, potem kralj v Makedoniji; Kasandrov oče, umrl l. 319: Ci., Iust.

2. njegov vnuk, Lizimahov zet: Iust.

3. ime več gr. filozofov:
a) Ant. Cyrenaicus Antipater iz Kirene, Aristipov učenec: Ci.
b) Antipater iz Tarza, stoik, Panetijev učitelj: Varr., Ci.
c) Antipater iz Tira, stoik, prijatelj Katona Utičana: Ci.

4. Rimljan L. Caelius Ant. Lucij Celij Antipater, sodobnik Grakhov, letopisec, vir Liviju (gl. Caelius): Ci., Val. Max., Fest.

5. Antipater Sidonec, gr. epigramatik okrog l. 90: Ci., Plin., Q.

6. umetnik bronastih reliefov: Plin.

Antiphōn -ōntis, pri Kom. tudi Antiphō -ōnis, m (Ἀντιφῶν) Antifon(t),

1. govornik iz Ramnunta (Rhamnūs) pri Atenah, sin sofista Sofila, rojen l. 479, oligarh, od Teramena po padcu štiristoternikov obtožen in l. 411 usmrčen: Ci., Q.

2. sofist, Sokratov nasprotnik, napisal spis o razlaganju sanj: Ci.

3. neki osvobojenec in gledališki igralec: Ci. ep.

Antipolis -is, f (Ἀντίπολις) Antipola,

1. (zdaj Antibes pri Nici), primorsko mesto v Narbonski Galiji, naselbina Masiljanov (od tod njeno gr. ime): Mel., Plin., T. — Od tod adj. Antipolitānus 3 antipolski: thynni Mart.

2. stara naselbina v Laciju: Plin.

antīquārius 3 (antīquus) starinski: ars Hier. umetnost branja in prepisovanja starih (z uncialno pisavo pisanih) rokopisov. Od tod subst.

1. antīquārius -iī, m
a) poznavalec in ljubitelj starorimskega jezika in slovstva: T., Suet.
b) poznavalec in prepisovalec starih (z uncialno pisavo pisanih) rokopisov: Aus., Cod. Th., Cod. I.

2. antīquāria -ae, f poznavalka in ljubiteljica starorim. jezika in slovstva: Iuv.

antīquō -āre -āvī -ātum (antīquus) „pri starem pustiti (puščati)“, „(po)starati“; od tod

1. drž.pr. = (predlagani zakon) zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), zavreči: rogationem, legem Ci., L., plebei scitum primus antiquo abrogoque L.

2. pustiti (puščati), da kaj zastari, od tod antiquari = zastare(va)ti: quod autem antiquatur et senescit Vulg.

antīquus in star. (klas. zelo redko) antīcus 3, adv. antīquē (ante)

I. krajevno:

1. prednji: in anticam partem Ci., antica templi pars Varr., quae ante nos sunt, antica, et quae post nos sunt postica dicuntur P. F.

2. pren.
a) mat. numerus antiquus (= numerus perfectus) glavno (osnovno, popolno) število: Vitr.
b) v komp. in superl. pomembnejši, najpomembnejši, imenitnejši, najimenitnejši: antiquior in senatu sententiae dicendae locus Ci. prednost, id antiquius consuli fuit L. temu je dal konzul prednost, Claudii genti... nihil antiquius... patrum maiestate fuit L., antiquiorem sibi fuisse laudem et gloriam quam regnum et possessiones suas Ci., in armorum ratione antiquior cavendi quam ictum inferendi cura est Q., nec habui quidquam antiquius quam ut... Ci. ep., nihil ei fuisset antiquius quam z inf.: Ci., neque antiquius quidquam habuit quam z inf.: Vell., nihil antiquius duxit (habuit) quam z inf.: Suet.; navalis apparatus ei semper antiquissima cura fuit Ci., (causam) antiquissimam se habiturum dixit Ci., longe antiquissimum ratus sacra publica... facere L. je imel za svojo prvo dolžnost.

II. časovno:

1. prejšnji (ki ga zdaj ni več), nekdanji (naspr. novus): concordia Pl., duritia Ter., munitiones C., Diana... in suis antiquis sedibus reponitur Ci., provincia in antiquum statum restitui non potest Ci., antiquam in patriam se contulerat L., templum coniugis antiqui V., dives antiquo censu H., immemor antiqui vulneris O., antiquae hiemes O., a. carcer Lucan., antiquior dies Ci. ep. prejšnji (starejši) datum, causa antiquior memoriā tuā Ci. iz dobe, ki je zunaj tvojega spomina, ki je ti ne pomniš, Scipio Africanus antiquior Gell. prejšnji = starejši.

2. star, prastar, starodaven, starinski, staroveški, dolgoleten (naspr. recens): hospes Pl., Ter., amicus O., Iuppiter Stator, antiquissimus custos huius urbis Ci. najstarejši, prvi, antiquissimi fidelissimi socii Ci., formam tum vertitur oris antiquum in Buten V. v dolgoletnega služabnika Buta, deus (božanski kip) antiquo opere factus Ci., urbs antiqua Ci., V., antiqua templa deûm H., fanum antiquissimum Iunonis Ci., signa pulcherrima et antiquissima Ci., antiquissimum tempus C., antiquissima scripta H., nimis antique dicere H. prestarinsko. Od tod subst.
a) antīquī -ōrum, m starodavniki, starodavni pisatelji, filozofi, državniki, zdravniki idr. (naspr. recentiores): plus apud me antiquorum auctoritas valet Ci., rancidum aprum antiqui laudabant H., traditum ab antiquis morem servare H.
b) antīqua -ōrum, n staro, stare stvari, stari zgledi, dogodki, zgledi, dogodki iz starodavnosti, davnina, starodavnost: quid ego antiqua repetam? L., verum tamen antiqua neglegemus Ci., studiose antiqua persequi Ci., nam illa nimis antiqua praetereo Ci. dogodke iz davnih časov, quid antiqua perscrutor Sen. ph., vetera tantum et antiqua mirari T.; star in častitljiv, star in svet: terra, Troia, orae Curetum V., pro deo vates antiquus (anticus) colitur L., anticum consortium Gell.

3. star = stare korenine, starega kova, poštenja, pošten, pravičen: antiquae artes tuae Pl., cives antiqua virtute et fide Ter., antiqui moris T., antiquis esse moribus Pl., vestigia antiqui officii Ci., homines antiqui, qui ex sua natura ceteros fingunt Ci., clientelam auferre a certissimis antiquissimisque patronis Ci., antiqui impetus (vzkipi) T., simplicius atque antiquius permutatione mercium uti T. po starejši navadi. Subst. antīquum -ī, n stara navada, stara miselnost: ex antiquo fricari Pl. po starem, po stari navadi, antiquum obtinere Kom.

antistes -stitis, m f (antistāre) predstojnik, predstojnica, in to =

1. masc. nadzornik: vindemiatorum Col., imperii Romani Tert.; fem. nadzornica: latrinarum Tert.

2. masc. predstojnik (svetišča), višji, prvi svečenik kakega svetišča, božanstva, svetih obredov: templi, sacri L., caerimoniarum et sacrorum Ci., sacrorum Iuv., deorum immortalium Ci., Iovis N., omnes sacerdotes atque antistites Cereris Ci., sacerdotes et antistites religionum Lact., od tod tudi škof: Eccl., pozni Icti., Christianae legis Amm.; fem. predstojnica (svetišča), višja svečenica: Tert., adsiduae templi antistites L., Delphicae cortinae ant. Val. Max. (o Pitiji).

3. pren. masc. svečenik = izurjenec (strokovnjak, mojster) v kaki znanosti ali umetnosti, njun zastopnik: cultor et ant. doctorum sancte virorum O., artis dicendi Ci., medicae artis Ps.-Q., artium Col., iuris Q., sapientiae Plin., Academici... nullum antistitem reliquerunt Sen. ph.

Antium -iī, n Ancij (zdaj Porto d'Anzio), primorsko mesto v Laciju s svetiščem Eskulapa, Herkula in dveh sester Fortun (s preročiščem, gl. Fortūna), l. 468 so ga osvojili Rimljani, rojstno mesto cesarja Nerona: Ci. ep., L., H., O. idr. Od tod adj.

1. Antiānus 3 ancijski, v Anciju: Hercules Ci. ap. Non. v Anciju čaščeni; subst. Antiānum -ī, n ancijsko ozemlje: in Antiano Plin.

2. Antiās -ātis, m f ancijski, iz Ancija, v Anciju: ager, plebs, populus L.; kot priimek: Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijski (Ancijan; gl. Valerius); subst. Antiās -ātis, n (sc. rus) (Ciceronovo) vaško posestvo pri Anciju: Ci. ep.; antiātēs -ium, m Ancijci, preb. Ancija: L.

3. Antiātīnus 3 ancijski, v Anciju: Fortunae Antiatinae Suet.

4. Antiēnsis -e ancijski, v Anciju: templum (Aesculapii) Val. Max.