Franja

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

Castalia -ae, f (Κασταλία, sc. πηγή) Kastalija, studenec Muz na Parnasu blizu Delfov: L. Andr. ap. Fest., V., H., Sen. tr., Stat. Od tod adj. Castalius 3 (Καστάλιος) kastalijski: Col., Stat., Mart., aqua O., arbor Pr. lovorika, umbra Tib. senca lovorik, antrum O. preroška votlina v Delfih. — Castalis -idis, f kastalijska: unda Mart.; Castalides sorores: Mart. ali Castalides Kastalke = Muze: per... Castalidum (tudi: Castalium) gregem Mart.

castificus 3 (castus in facere)

1. čisteč, očiščevalen: lavacrum Paul. Nol. = krst.

2. čist, neomadeževan: mens Sen. tr.

castīgō -āre -āvī -ātum (prim. castus)

1. (u)krotiti, (ob)uzdati: equus non parens frenis asperioribus castigandus est L.

2. pren.
a) omejiti (omejevati), (u)tesniti, utesnjevati, (u)krotiti, (o)brzdati, ovirati, preprečiti (preprečevati): castigatus animi dolor Ci., c. nimiam levitatem L., ita castigandae plebi compositum senatus consultum T., c. crebris potiunculis risum Petr. udušiti, molis praevalidae pulvere lapsūs Stat.
b) kaj napačnega izboljš(ev)ati poskusiti, popraviti (popravljati): carmen reprendite, quod non... multa litura coërcuit atque... non castigavit H., c. vitia sua Plin. iun., Opicae castigat amicae verba Iuv.; pren.: examen improbum in illa c. trutina Pers. = napačno sodbo popraviti.
c) krajevno obdajati, oklepati: insula castigatur aquis Stat.

3. (po)karati, (po)grajati, kaznovati, (u)strahovati, ošte(va)ti, (o)zmerjati: aliquem leniter L., et perinde dominos laudaret castigaretque L., segniores castigat atque incitat C., c. improbos Ci., aliquem verbis Ci., L. ali dictis Pl., V., aliquem litteris C. ali per litteras T. pismeno ošte(va)ti, pueros vero matres et magistri castigare etiam solent, nec verbis solum, sed etiam verberibus Ci., c. aliquem verberibus Cu. ali plagis Ap. ali fustibus Dig.; castigantque moras V. grajajo obotavljanje, odvračajo od obotavljanja; z ACI ali quod: L.; s finalnim stavkom (z ut) = ostro opomniti (opominjati): C. — Od tod adj. pt. pf. castīgātus 3, adv. -ē omejen, od tod

1. stisnjen, strumen, tog: pectus O. stisnjene (ozke) prsi, frons Stat.

2. pren. utesnjen, kratko (jedrnato) povedan: opus Macr., luxuria castigatior Aug., castigatissima disciplina Gell. precej trdo ustrahovanje, castigate vivere Sen. rh. na tesnem živeti, samevati, castigatius vivere, agere Amm., eloqui castigatius aliquid Aug., haec de monade castigatius quam se copia suggerebat Macr.

castimōnium -iī, n, soobl. = castimōnia, post, postenje: castimoniorum abstinentia Ap. vzdržnost pri postenju.

castitūdō -inis, f (castus) predklas. = castitās, nravna čistost: Acc. ap. Non.

castra -ae, f = castra -ōrum, n: Acc. ap. Non.

castrēnsis -e (castra)

1. taboren, taborski, vojni: Icti., Tert., Arn., Vop., ratio Ci., verbum Plin. vojaški izraz, corona Gell. kot nagrada prvemu, ki je vdrl v sovražni tabor, ex domesticis insidiis in castrense latrocinium compellere Ci., exsilium c. Iust. = neprestana vojna služba.

2. dvoren, dvorski: ministri Lamp.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

cataclīstos -on (gr. κατάκλειστος) vreden, da se ga zaklepa ali hrani, od tod krasen, čudovit: vestis = subst. cataclīsta -ae, f praznična (paradna) obleka: Ap., Eccl. Od tod adj. cataclīsticus 3 praznične obleke (gen. sg.): c. fila Ven. = cataclīsta -ae, f.

catalecta -ōrum, n (gr. κατάλεκτα) zbirka pesmic, katalekta, naslov pesmic, ki so jih zmotno pripisovali Vergiliju: Aus. = catalecton -ī, n: Serv.

catastalticus 3 (gr. κατασταλτικός) odganjanju (oviranju, zatiranju) namenjen, oviralen, zatiralen: medicamentum P. Veg. zoper divje meso = subst. catastalticum -ī, n: P. Veg.

catēna -ae, f (gl. cassis²)

1. veriga, lanec, okovi, spona: Corn., Val. Max., Sen. rh. idr., ferrea C., aurea Cu., collo inserta catena Cu., catenis ligatus L., aliquem catenis vincire Pl., L., O., Vell., catenā vinctus T., trinis catenis vinctus C., aliquem in catenas conicere C., L., catenas indere alicui Pl. ali inicere alicui L., Cu., T. vkleniti koga, hominibus miseris inici catenas imperat Ci., aliquem in catenis tenere C. ali habere S. ali Romam mittere L. ali custodire Plin. vklenjenega, v sponah, cum catenis esse Pl. ali in catena esse Suet. vklenjen biti, tractae catenae V., rumpere catenas H., catenas laxare Lucan., catenas exsolvere alicui T.; pesn. z grškim acc.: duces onerati colla catenis O., catenā restrictus membra Cat.; redkeje
a) verižica kot nakit: Paul., discurrant catenae circa latera Plin.
b) occ. catenae lesene spone, skobe: Ca., Vitr.

2. pren.
a) lanec, veriga, spona, nuja, sila: hanc... beluam... constrictam legum sacratarum catenis solvit... consul Ci., hunc (animum) tu compesce catenā H., validā catenā teneri Tib., aliorum aurea catena est, aliorum laxa, aliorum arta et sordida Sen. ph., quae apprehensa Graeci magis... in catenas ligant Q.
b) vrsta, red (fem.): series rerum et catena Gell.
c) ret. = κλῖμαξ, stopnjevanje: Isid.

Cātillus (H.), Cātĭlus (Stat.), Cătillus -ī, m Katil, Amfiarajev sin, ki je baje s svojima bratoma Koro (Coras) in Tiburtom ustanovil mesto Tibur: V., Sil., Serv., moenia Catili H. = Tibur, iuvat ipsum... Catillum Stat.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

catulus -ī, m (prim. umbr. catel = lat. catulus; cattus, catta)

1. živalski mladič, skòt, pl. (o kačah) zalega: Luc. ap. Non., suis Pl. prasè, leaenae H. ali leonis H., Ambr. levček, ovis Col.; v pl.: ferai (= ferae) catuli Lucr., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., dum... catulos ferae celent inultae H., c. cervae H. jelenčki, srnice, c. ursae O. medvedki, c. (luporum) V. volčiči, c. leonini Val. Max., vulpis Plin. ali vulpini c. Ph. lisičke, c. tigris, simiae, mustelae, lacertae, serpentis Plin.

2. ščenè, mlad pes, psiček: Varr., Col., Plin., Lamp., Chrysippus, qui... omnia in perfectis et maturis docet esse meliora, ut in equo quam in eculeo, in cane quam in catulo Ci., sic canibus catulos similīs, sic matribus haedos noram V., venaticus,... militat in silvis catulus H.; preg.: aliter catuli longe olent, aliter sues Pl. — Kot nom. propr. Catulus -ī, m Kátul, „Psiček“, „Pesek“, priimek Lutacijevega rodu (gl. Lutātius).

3. pren. psiček, nekakšna spona: Luc. ap. Non.

Caucasus -ī, acc. -on (O., Stat.), m (Καύκασος) Kavkaz,

1. gorovje med Črnim in Hvalinskim morjem: Ci., V., O., Pr. idr., per inhospitalem Caucasum H. Od tod adj. Caucasius 3 Kavkazov, kavkaški: vertex V., montes Caucasii = Caucasus Mel., portae Plin. ozki prelazi med Kavkazom in Hvalinskim morjem; subst. Caucasiī -ōrum, m Kavkazijci, preb. na Kavkazu: Cu., Mel.

2. indijski Kavkaz (zdaj Hindukuš): Alexander Caucasum... transierat Cu.

3. ime nekega konja: Sil.

caucula -ae, f (demin. καῦκα) = patella, čašica, torilce: Ap.

cauda, vulg. cōda, -ae, f

1. živalski rep: Varr., Lucr., O., Cat. idr., oculos... natura nobis ut equo aut leoni saetas, caudam, aurīs ad motus animorum declarandos dedit Ci., alia... quasi ad quendam ornatum (a natura esse donata videntur), ut cauda pavoni Ci., c. equina H., delphines aequora verrunt caudis V., Cerberus... leniter atterens caudam H., caudam iactare popello Pers. ljudstvu z repom migati = po pasje dobrikati se; preg.: qui te deridet, caudam trahat H. = naj bo v posmeh.

2. pren.
a) rep = privesek; šalj.: videtis Verrucium? videtis primas litteras integras? videtis extremam partem nominis, codam illam Verrinam tamquam in luto demersam esse in litura? Ci. „veprov rep“, t. j. privesek imenu „Verres“, spremenjenemu v „Verrucius“.
b) moško spolovilo: accidit, ut cuidam testes caudamque salacem demeteret ferrum H. (prim. H. Sat. II, 7, 49).

caudicālis -e (caudex) ki se tiče debla (panja), drven: rovincia Pl. šalj. = delo drvarja.