Franja

ōrātor -ōris, m (ōrāre)

1. govorec ali besednik kakega poslanstva, odposlanec z ustnimi naročili, pogajalec, posrednik, posredovalec: Pl., Ter., Enn. ap. Varr., Afr. ap. Fest., Ca. ap. Fest., Varr., V. idr., Veientes pacem petitum oratores Romam mittunt L., Fabricium, quia sit ad Pyrrhum de captivis recuperandis missus orator Ci., mittor Iliacas orator ad arces O.

2. govornik: Enn. ap. Ci., Ca. ap. Q., Q., Plin., Lact. idr., clarus, illustris, magnus, summus, mediocris Ci., laudantur oratores veteres Crassi et Antonii Ci.

3. prosilec: sed vide sis, ne tu oratorem hunc pugnis pectas postea Pl., haud aequomst te inter oratores accipi Pl. (v nasprotju in dvoumju s pomenom pod 1).

orbiculus -ī, m (demin. k orbis)

1. kolut(ec), ploščica: radix concisa in orbiculos Plin., oculorum orbiculi mobiles Arn.

2. occ.
a) valjček, valjec, valjek, krožec, kolesce v škripcu: Ca., Varr., Col.
b) valjček (valjec, valjek) pri dvigalu: Vitr.
c) pésto, glavína: multae orbiculorum circuitiones Vitr.

Orbilius (-iī) Pupillus -ī, m Orbílij Pupíl, Beneventčan, od l. 63 učitelj v Rimu, znan po strogosti; svoje učence je vse prerad ustrahoval s šibo: H.

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

Orbis -is, m Órbis, reka v narbonski Galiji: Mel.

Orbitānium -ī, n Orbitánij, mesto v Samniju: L.

orbitās -ātis, f (orbus) osamelost, osirotelost, „brezdetnost“ (= dejstvo, da kdo nima otrok): Pac. ap. Non., Q., Plin. iun. idr., orbitati filiorum tutorem populum Romanum instituere Ci., quasi in orbitatem liberos produxerim Pl., bonum liberi, misera orbitas Ci., ut familiaris paene orbitas ac solitudo frangit animum L., orbitas quoque mea, quod sine liberis sum, spernitur Cu., orbitas omni fugienda nisu Stat.; v pl.: Aug., Hier., orbitates liberum Ci. ali liberorum Arn., in samo orbitates: Ci., Arn., Aug., Lact.; tudi ovdovelost, vdovstvo: exilio addita orbitas Iust.; pren.: orbitas rei publicae virorum talium Ci. da državi manjka takih mož.

2. metaf. oropanost, prikrajšanost za kaj sploh, izguba česa: tecti, luminis Plin., oculi Ap.; ultrices habebis pronubas et orbitatem (slepoto) comitem Ap.

orchēstra -ae, f (gr. ὀρχήστρα) orkéstra

1. najimenitnejše, senatorjem odmerjeno mesto v prvih vrstah gledališča: Varr., Q., Suet., Petr., in orchestrā senatorum sunt sedibus loca destinata Vitr.; meton. starešinstvo, senat: aequales habitus illic similesque videbis orchestram et populum Iuv.

2. v cesarski dobi dvignjeni del v ospredju odra, kjer so nastopali glasbeniki, plesalci in pantomimiki: Fest., Aus., Lamp.

Orchomenos -ī, m (Ὀρχομενός) Orhómen, mesto v Arkadiji: L., O. — Soobl. Orchomenum -ī, n: Plin.

Orchomenus -ī, m (Ὀρχομενός) Orhómen, mesto v Bojotiji ob severnem bregu Kefisa: C., Plin. — Soobl. Orchomenos -ī, m: Mel. — Od tod adj. Orchomenius 3 (Ὀρχομένιος) orhómenski: lacus, calamus Plin.; subst. Orhomeniī -ōrum, m Orhoménijci, preb. Orhomena: N., Iust.

Orestae -ārum, m (Ὀρέσται) Orésti, mološko pleme v Epiru med rekama Aóos (Aous) in Haliákmon: Cu., L., Plin.

Orestēs -ae in -is, m (Ὀρέστης) Orést, Agamemnonov sin, morilec matere: Ci., V., O., H., Mart. idr.; kot snov tragedije: Iuv., Don. — Od tod adj. Orestēus 3 (Ὀρέστειος) Oréstov: dea O. = Diana, katere podobo je baje prinesla Ifigenija z Orestom iz Tavride v Aricijo.

Orestilla -ae, f Orestíla, rim. priimek v Avrelijevem rodu, zlasti Aurelia Orestilla Avrelija Orestila, Katilonova žena: S., Caelius in Ci. ep.

Orestis -idis, f Oréstida, okraj v Makedoniji: Ci., L.

ōrētānī -ōrum, m. (Ὠρητανοί) Oretáni, narod v jugozahodni Tarakonski Hispaniji z glavnim mestom Castulō (Kastulon): L., Plin.

Orgessum -ī, n Orgés, trdnjava v Makedoniji: L.

orgia (Orgia) -ōrum, n (gr. τὰ ὄργια)

1. órgije, nočno tajno praznovanje Bakhu na čast, Bakhov praznik, Bakhovo slavje: Pl., O., V., Cat., Sen. tr.

2. metaf.
a) vsako tajno bogočastje, tajno čaščenje, tajno bogoslužje, tajno praznovanje: Iuv., Stat.
b) tajnosti, skrivnosti: naturae Col., Itala orgia per Graios ferre choras Pr. ljubezenske skrivnosti v latinskem jeziku.

ōricos -ī, f (Ὤρικος) Órik, primorsko mesto v Iliriji ob Keravnijskem pogorju (zdaj Erico): Lucan., Pr. — Soobl. ōricum -ī, n (Ὠρικόν): L., H., Mel., Plin. — Od tod adj. ōricus 3 óriški: V.; subst. ōricīnī -ōrum, m Óriki, Orikíni, preb. Orika: L.

Ōrigenēs -is, m (Ὠριγένης) Orígen, grški cerkveni pisatelj, rojen najbrž v Aleksandriji okrog l. 185 po Kr., umrl v Tiru okrog l. 254 po Kr.: Eccl. — Od tod ōrigenistēs -ae, m origeníst, orígenovec, Orígenov privrženec: Hier.