Franja

odōrō -āre -āvī -ātum (odor)

1. z dišavo napolniti (napolnjevati), odišaviti (odišavljati): aëra fumis O., mella Col.

2. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: odorata et senti quam suave est Aug., quod naribus potius audiret, odoraret oculis, auribus cerneret Lact., nares habent et non odorabunt Vulg., libationem Vulg., o. canales Tert. — Od tod pt. pf. odōrātus 3
a) odišavljen, nadišavljen: odorati capilli H.
b) (blago)dišeč, vonjív, vonljív, vonjàv, dehtív, dehtèč: Plin. iun., Tib., Cl. idr., o. herbae O., cedrus V., odorati imbres Sen. rh., cupressorum odoratius lignum Ap., flores odoratissimi, liquor odoratior Plin., unguenta odoratissima Aug.; meton.: o. Indi Sil. ali Armenii Tib. (v njihovih deželah namreč rastejo dišave).

Oea -ae, f Ója, mesto v Afriki (zdaj Tripoli): Mel., Sil., Ap. — Od tod adj. Oeēnsis -e ójski: civitas Plin. = Oea; subst. Oeēnsēs -ium, m Ójci, preb. Oje: T.

Oeagrus -ī, m (Οἰάγρος) Ójagros, kralj v Trakiji, Orfejev oče: Hyg. — Od tod adj. Oeagrius 3 ojágrijski, pesn. = tráški, tračánski: Haemus O., Hebrus V., tudi = órfejski: Oeagrios pulsabat nervos Sil. je brenkal na citre kakor Orfej.

Oebalus -ī, m (Οἴβαλος) Ójbal, Tindarejev oče, Helenin ded, kralj v Sparti: Hyg. — Od tod

1. patron. Oebalidēs -ae, m Ojbalíd, Ojbalov sin ali potomec: Val. Fl. (o Poluksu), puer O. = Hyacintus, Oebalidae O. = Castor et Pollux; Oebalis -idis, f Ojbálida = Ojbalova vnukinja: nympha O. = Helena; ker so Sabinci baje izhajali iz Sparte, tudi = Sabínka, sabínska: matres O.

2. adj. Oebalius 3
a) Ójbalov, ójbalski, špártski (spártski), špartánski (spartánski): vulnus O. rana Ojbalida Hiakinta, paelex (= Helena) O., arx (= Tarentum) V.
b) sabínski: Titus (Tatius) O.; subst. Oebalia -ae, f (sc. civitas, Οἰβαλία sc. πόλις) Ojbálija = Tarent, ki so ga osvojili Spartanci pod Falantom: Cl.

Oechalia -ae, f (Οἰχαλία) Ojhálija

1. mesto na Evboji, prestolnica Jolinega očeta Evrita; uničil ga je Herkul: V., Hyg., victor ab Oechalia (sc. rediens) O. — Od tod Oechalis -idis, f iz Ojhálije, Ojhálijka, Evbójka: O.

2. mesto v Meseniji: Plin.

oeconomia -ae, f (gr. οἰκονομία) ekonomíja, ekonómičnost, gospodarnost = primerna razdelitev posameznih delov govora ali gledališke igre, tako da tvorijo harmonično celoto: Q., Don., Serv.; pisano v gr.: Ci. ep. — Od tod adj. oeconomicus 3 (gr. οἰκονομικός)

1. gospodarski, gospodarstven, ekonomski; subst. Oeconomicus -ī, m. (gr. ὁ οἰκονομικός) Gospodar, naslov Ksenofontovega spisa: Ci., Gell.

2. metaf. ekonomičen (prim. oeconomia): o. dispositio causae Q.

Oedipodia -ae, f (gr. Οἰδιποδεία) Ojdipodéja, izvir v Bojotiji blizu Teb: Plin.

Oedipūs -podis, m (gr. Οἰδίπους; včasih obl. po 2. deklinaciji: gen. -pī, acc. -pum, abl. -po; najboljše obl. so: gen. -podis, dat. -podī, acc. -pum, abl. -pode) Ojdíp, kralj v Tebah, Lajev in Jokastin sin; rešil je Sfingino uganko, usmrtil nevede svojega očeta in se nevede oženil s svojo materjo ter imel z njo Eteokla, Polinejka, Ismeno in Antigono: Varr., O., Ci., N., Mart., Sen. tr., Suet. idr.; preg.: Davus sum, non Oedipus Ter. nisem Ojdip (ki bi mogel rešiti vse uganke), Oedipo opus coniectore est Pl.; tudi naslov Sofoklove tragedije (Oedipus Colōnēus): Ci., Val. Max.; naslov neke Cezarjeve tragedije: Suet. — Od tod

1. Oedipodēs -ae, m (Οἰδιπόδης) = Oedipus: Mart., Sen. tr. (z abl. Oedipodā), Stat., Cl.; patron. Oedipodīonidēs -ae, m Ojdipodiónid = Ojdipov sin Polinejk: Stat., Oedipodionidae fratres = Eteokles in Polinejk: Stat., Aus.

2. adj. (z dvema priponama) Oedipodīonius 3 ojdípovski, Ojdípov: Thebae O., Lucan., ales (o Sfingi) Stat.

Oene͡us -eī in -eos, m (Οἰνεύς) Ojnêj, oče Meleagra, Tideja in Dejanejre, kralj v Kalidonu: O., Hyg., una vecors Oenei partu edita (o Dejanejri) Ci. poet. — Od tod

1. patron. Oenīdēs -ae, m (Οἰνείδης) Ojníd = Meleager O., = Tidejev sin Diomed O.; Oenēis -idis, f (Οἰνηΐς) Ojnéida = Dejanejra: Sen. tr.

2. adj. Oenēius 3 in (skrč.) Oenēus 3 ojnéjski, Ojnéjev: Oeneius heros (= Tydeus) Stat., Oenēī agri (= Calydon) O., Oeneas domos Sil.

Oeniadae -ārum, m (Οἰνιάδαι) Ojniáde, Ojniádi mesto in ljudstvo v Akarnaniji: L.

Oenomaus -ī, m (Οἰνόμαος) Ojnómaos, Aresov sin, kralj v elidski Pizi, oče Hipodameje, Pelopsov tast, ded Atreja, Tiesta idr.: Ci., Stat., Hyg.; tudi naslov neke Akcijeve tragedije: Ci. ep.

Oenūs² -ūntis, acc. -unta, m (Οἰνοῦς) Ojnúnt, Evrotov pritok v Lakoniji južno od Sparte (zdaj Kelefina): L.

Oesyma -ae, f Ójzima, mesto v Italiji: L.

Oeta -ae, f: Ci., L., V., Sil., Sen. tr. ali Oetē -ēs, f: O., Lucan. (Οἴτη) Ójta, pogorje v južni Tesaliji, raztegajoče se od Malijskega zaliva (od Termopil) na zahod proti Pindu (zdaj Kumayta); v obl. Oetē m: O., Cl.; preg.: tibi deserit Hesperus Oetam V. = ugodilo se ti bo. — Od tod adj. Oetaeus 3 (Οἰταῖος) ójtski, ojtájski: Cat., Pr., Stat., Mel., Plin., mons Ci., montes L., rex O. = trahinski kralj Keiks (Κήυξ), flamma O.; subst. Oetaeus -ī, m Ojtájec = Herkul: O. (o Herkulu, ki je umrl in bil sežgan na Ojti).

offa -ae, f

1. grižljaj, zalogaj: Varr., Plin.; preg.: inter os et offam Ca. ap. Gell. preden se zalogaj da v usta; occ. iz moke narejen zalogaj idr., kroglica, svaljek, cmok, cmoček: pultis Ci., panis Col., Cerbero melle soporatum … offum obicere V.

2. metaf.
a) vsak kos mesa: porcina Pl., penita Arn., Tert. kos repine.
b) kroglica, grudica, kepica: gummi in offas convultum Plin.; od tod tudi = oteklina: Iuv.
c) gruda, kepa, brezoblična masa, ponaredek, nestvor, spaka: leporis Plin., o negodnikih (spačkih): Iuv.; pren.: carminis Pers. pesemski nestvor.

offēnsa -ae, f (offendere)

1. spotik(anje), zadevanje, neprijeten dotik, poškodba: nullā dentium offensā Plin., sine offensā fricantium Sen. ph., sine offensa gustūs Col.

2. metaf.
a) neprijeten slučaj (primer, dogodek), neprijetnost, zoprnost, težava: et labaris oportet et arietes et cadas ...: per eius modi offensas emetiendum est … hoc iter Sen. ph.; occ. težava, slabost, slabo počutje, nerazpoloženje, napad kake bolezni: offensam sentire in cenā Cels., levibus offensis perstringi Sen. ph., sine offensā corporis animique consurgere Petr.
b) pregrešek, prekršek, prestopek, napaka, (raz)žalitev, zamera, nemilost: Vell., sine offensā edicti Icti. brez prekrška zoper edikt, offensas vindicet ense suas O. žalitve, Vitelius subitis offensis aut intempestivis blanditiis mutabilis T., offensas principum speculari T., sine offensā cum uxore vivere Plin. iun., res habet offensam Q. je žaljiva, in magnā offensā sum apud Pompeium Ci. zelo sva si v zameri s Pompejem, s Pompejem gojiva hudo zamero, offensas subire (pro aliquo) Plin. iun. v zamero priti, zameriti se.

offēnsiō -ōnis, f (iz *offend-tio; offendere)

1. zadevanje ob kaj, spotikanje; s subjektnim gen.: pedis Ci., offensiones pedum Plin., o. dentium Lact.; abs.: offensione et tactu sonitus expresserat claritatem Vitr.; meton. spotik(ljaj): id ita tornavit … nihil ut asperitatis haberet, nihil offensionis Ci.

2. metaf.
a) nezgoda, neprijeten dogodek, neprijetnost, zoprnost, poraz: o. periculosa Ci., o. iudicii Ci. pred sodiščem, offensionem timere Ci. bati se zavrnitve (pri kandidaturi za kako službo), proelio superati aut aliquā offensione permoti Ci., eius adulescentia non offensionibus belli, sed victoriis est erudita Ci.; occ. težava, slabost, slabo počutje, nerazpoloženje, napad kake bolezni: in fragili corpore odiosa omnis offensio est Ci., corporum offensiones sine culpā accidere possunt Ci.; offensiones (plašnost) et pavor iumentorum Aug.
b) zgražanje, spotika = zamera, jeza, ne(je)volja, zlovolja, slaba volja, nerazpoloženje, odpor, nenaklonjenost, nemilost, sovraštvo, mržnja: populi N. zlovolja, ne(je)volja, jeza, toda: o. totius ordinis Ci. ali iudiciorum Ci. slab glas, slab sloves, sine offensione Ci., N. brez zamere, brez sitnosti, magna cum offensione civium N. na veliko jezo sodržavljanov, accendere offensiones T., offensionem subire Ci., Plin. v zamero priti, zameriti se, timere offensionem apud Romanos L. bati se zamere, principum inclinatio in hos, offensio in illos T., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet Plin. kar velja nekaterim za prednost, drugim za napako, habent ad res contras offensionem et fastidium Ci. mržnjo in gnus.

of-fēnsō -āre (frequ. k offendere)

1. zadevati, udarjati s čim ob kaj, udarjati se v kaj, butati s čim ob (v) kaj: pueri in aedibus saepius pedibus offensant Varr., o. capita L. butati z glavo v zid, cogitur offensare pulsareque fluctu ferrea texta suo Lucr.

2. v govoru spotikati se, zastajati, jezik se komu spotikati (zapletati): si non intersistentes offensantesque brevia illa … singultantium modo eiecturi sumus Q., offensans lingua Min.

offēnsūs -ūs, m (offendere)

1. zadetje, zadevanje, ovira, zapreka: nec foret offensus natus nec plaga creata principiis Lucr., hebescere eum (sc. angulum) crebris offensibus aër Lucr., lapides sancti oppositi omnium offensui Tert.; od tod

2. zadetje, zadevanje na kaj, sreč(ev)anje: per offensūs armorum Stat.

3. metaf. spotik(ljaj), spotika: sin vita in offensu est Lucr. če ti je življenje v spotiko, če ti je življenje mrzko.

offerō -ferre, ob-tulī (op-tulī), ob-lātum (ob in ferre)

1. na(s)proti nesti, prinesti (prinašati), nuditi, ponuditi (ponujati), poda(ja)ti, (po)kazati: Acc. ap. Fest. et ap. Ci., Ter., S., Q., Tib. idr., dextram Philippo Cu., aciem (meč) strictam venientibus V., speciem Cu., os suum non modo ostendere, sed etiam offerre Ci. hote se dati spregledati, nec dis cordi fuisse poenam eius oblatam prope oculis suis L. da se je izvršila kazen skoraj pred njihovimi očmi, neque ut quicquam interesset inter intestinum et oblatum Ci. in da je čisto vseeno, ali je povzročilo tako stanje kaj notranjega ali kaj zunanjega (kak notranji ali zunanji vzrok); metaf.: quam in partem fors obtulit C. ga je privedlo, cohortes fors offert C. pelje nasproti, locum fors offert C. nudi, ponuja; med. in refl. ponuditi (ponujati) se, (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pri(haja)ti pred oči, pojaviti (pojavljati) se, na(s)proti stopiti (stopati): foedum omen se obtulit Cu., lux quaedam videbatur oblata Ci., mihi sese offert Amyntas V. mi pride nasproti, me sreča, Allecto se offert iuveni V. prikaže; metaf.: oblata occasione C. ko se je ponudila priložnost, nova res oblata V. nova prikazen, cuius oblata est praesentia O., religio oblata est Ci. utrnil se mu je verski pomislek, metu oblato Ci.; occ. sovražno na(s)proti stopiti, pot zastopiti, pot zastaviti (zastavljati), pot zapreti (zapirati), postaviti (postavljati) se po robu, upreti (upirati) se: o. se hostibus C., se consulibus ferociter obtulerunt L., statim me Antonii sceleri obtuli Ci., Fauno sese obtulit V.

2. metaf.
a) ponuditi (ponujati): spem imperii offerunt patricii Ci., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., operam suam ultro L., foedus V.; z dvojnim acc.: magistratibus se offerre consiliarium Suet. za svetovalca, se medium paci V. za mirovnega posrednika; z ACI: offerebat se intercessurum T.
b) izkaz(ov)ati, prizade(va)ti, da(ja)ti, zada(ja)ti, storiti (delati), povzročiti (povzročati): Ter., Luc. ap. Non., Pac. ap. Non., Cat. idr., Germani Ambiorigi beneficium obtulerunt C., bonum a dis oblatum et datum est Ci., auxilium Cereris multis oblatum est Ci., mortem parenti, stuprum sorori Ci., quis est, qui moram mi occupato molestam optulit? Pl.; occ. Bogu darovati, podariti (podarjati), posvetiti (posvečevati), žrtvovati (prim. sl. ófrati, ófer): Eccl.
c) nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Acc. ap. Ci. et ap. Non., Pl., L., se proelio, telis, morti C., pro te totiens morti me obtuli Ci., meum caput obtuli periculis Ci., se invidiae Ci., se in discrimen (pogibeli) Ci.
d) na dan da(ja)ti, na dan spraviti (spravljati), starejše obelodaniti, povedati, reči (govoriti), izreči (izrekati) kaj zoper koga: oblato falso crimine L., crimina o. Ci.
e) prinesti (prinašati), vzrok (povod) da(ja)ti čemu, za posledico imeti kaj: formae, quae reapse nullae sunt, speciem (prevaro) autem offerunt Ci.

Opomba: V afr. vulg. lat. imp. ofers: Ap.