Franja

nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

3. meton. bot.
a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).

nyctalōpia -ae, f (gr. νυκταλωπία) kurja slepota, vidna motnja, pri kateri bolnik v (jutranjem in večernem) somraku in ponoči slabo vidi: Isid.

Nyctimenē -ēs, f (gr. νυκτιμένη iz νύξ) Niktímena, samogovoreče ime v sovo spremenjene Epopejeve hčere: O., Hyg.

nympha -ae, f (gr. νύμφη, gl. nūbō)

1. nevesta, mlada zakonska žena, mladenka, deklica, poseb. kot ljubica koga: grata ferunt nymphae pro salvis dona maritis O., se quoque nimpha tuis ornavit Iardanis armis O., Oebalis nympha (= Helena) O., nuptam Graeci appellant νύμφην Fest.

2. occ. nympha (Nympha), tudi nymphē -ēs, f nimfa, vila. Nimfe, Jupitrove hčere, polboginje, so poosebljene naravne sile, imenovane različno po svojih bivališčih v vrelcih, rekah, jezerih, gozdih, logih, drevesih, dupljah, na gorah in travnikih (prim. Nāïas, Nāïs, Nērēis, Orēas, Dryas, Hamadryas): si di sunt, suntne etiam Nymphae deae? Ci., qui aedem Nympharum incendit Ci., silvestria templa nympharum Lucr., Laurentes Nymphae, genus amnibus unde est V., Pelagi nymphae ali nymphae marinae, nymphae Pactolides, nymphae infernae paludis ali Avernales nymphae, nympha Pēnēis (= Daphne), Maenalis n. (= Carmenta), vocalis nymphe kličoča nimfa = Jeka (Eho), invenies, qui te (sc. Annam Perennam) nymphen Atlantida dicant O., nympharum habitu Suet.; nymphae Libethrides (gl. Lībēthrides) V. muze, ki so jim bili posvečeni navdušujoči vrelci; pesn. meton. morska voda: canaque sulphureis nympha natatur aquis Mart. (po nekaterih izdajah lympha).

3. buba, zlasti čebelina: cetera turba cum formam capere coepit, nymphae vocantur, ut fuci serenes aut cephenes Plin. (11, 48), fetus ipse inaequalis ut barbaris: alius evolat, alius in nympha est, alius in vermiculo, et autumno, non vere, omnia ea Plin. (11, 71).

Nymphaeum² -ī, n (Νυμφαῖον) Nimfêj, Nimfâj

1. rt in pristanišče v Iliriji ob makedonski meji severno od Lisa (Lissus): C., L., Lucan., Plin.

2. trg in vulkanska gora v Iliriji (po drugih Nymphaeus -ī, m): semper ardens Nymphaei crater Plin.

3. mesto v tavrijskem Hersonezu: Plin.

4. mesto v Armeniji: Plin.

Nymphaeus -ī, m Nimfêj (Nimfâj)

1. reka v Laciju: Plin.

2. trg in vulkanska gora v Iliriji (prim. Nymphaeum 2.): Plin.

3. reka v Mezopotamiji: Amm.

Nymphidius -ii, m Nimfídij

1. Nyphidius Lupus Nimfidij Lupus, Plinijev vojaški svetovalec v Bitiniji: Plin. iun.

2. Nymphidius Lupus Nimfidij Lupus, sin prejšnjega, prefekt kohorte, ki ga je Plinij priporočil Trajanu: Plin. iun.

3. C. Nyphidius Sabinus Gaj Nimfidij Sabin, sin osvobojenke Nimfidije in nekega gladiatorja, l. 65 praefectus praetorio; ubili so ga pretorijanci: T., Suet.

Nymphius -iī, m (Νύμφιος) Nímfij, eden od vodilnih mož v Neaplju, skupaj s Harilajem (Charilaus) pobudnik za zvezo z Rimom: L.

Nymphō -ōnis, m (Νύμφων) Nímfon

1. iz Kolofona; na Ciceronovo prošnjo je opustil svoje pritožbe proti bratu Kvintu: Ci. ep.

2. zemljiški posestnik v Kentoripi na Siciliji, žrtev Kvinta Apronija, Verovega pomočnika: Ci.

O, o, štirinajsta črka latinske abecede = gr. ο, ω. . — Kratica za optimus, omnis idr. v raznih sklonih.

ō! (prim. v gr. ὦ, ὤ, got., nem. in sl. o! oh!)

1. interj. za vsako duševno stanje ali čustvo; z nom.: o vir fortis atque amiens Ter., o magna vis veritatis Ci.; z voc.: o fortunate adulescens Ci., o paterni generis oblite Ci.; z acc. (ki ga slovenimo z gen. ali voc.): o urbem venalem S., o me infelicem Ci., o hominem audacem Ter., o praeclarum custodem ovium, lupum (iron.) Ci.; pesn. tudi z gen. (kakor v sl.): o mihi nuntii beati Cat.; neodvisno od sklona: per o tua lumina … pulcherrime O., quid o tua fulmina cessant, summe deūm O.

2. samo znamenje za voc.: o furia Ci., o miser Ci.; pred relativnim stavkom: H., o qui res regis V. o ti, ki urejaš (usmerjaš, vladaš); postavljeno: vos o coetum, Tyrii, celebrate V.; pesn. zapostavljeno: spes o fidissima V.

3. (pred želelnimi stavki = o da bi (vendar, le), o če (ko) bi: Sen. ph., o vellem O., o si adesset V., o si mihi referrat annos Iuppiter V.

Opomba: Pred vokali v zevu je ō večinoma dolg: ō et de Latiā O., redko kratek: te Corydon, ŏ Aleri V.

Oasis -is, acc. -im, f (Ὄασις iz egipč. wh't (beri wahe) nižina, nižava (dobesedno „kotel“, „lonec“) ali iz koptskega onahé naseljen kraj) óazis, zelenica, „oaza“ v Libijski puščavi (Oasis minor (Ὄασις μικρά) v srednjem Egiptu, zdaj Wah el Bahire, Wah el Gharby ali Bahnasa el Kassar) poleg Oasis maior (Ὄασις μεγάλη v zgornjem Egiptu, zdaj Wah el Kebir), za časa cesarjev bivališče preganjancev: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Od tod adj. Oasēnus 3 oázijski, oáški, oázen: Cod. Th. Oasītes -ae, m (Ὀασίτης) oázijski, oáški, oázen: nomoi Plin.

ob-dō -ere -didī -ditum (ob in dăre)

1. nasproti postaviti (postavljati): latus apertum nulli malo H. izpostaviti (izpostavljati).

2. da(ja)ti, postaviti (postavljati) kaj pred kaj, zakleniti (zaklepati), zapreti (zapirati), zapahniti (zapahovati): pessulum ostio ali foribus Ter. zasuniti, fores O., obditis foribus T. pri zaklenjenih vratih, domum seris et catenis Ap., naves Fl. spredaj postaviti (da se zapre dohod), ceram auribus Sen. ph. ušesa zamašiti z voskom (da se ne bi slišalo); metaf.: nec rigidam timidis vocibus obde forem O.

3. vde(va)ti, vtakniti (vtikati): capillos in nexus mutuos Ap., amiculis obditus Ap. zavit v ogrinjala..

obeliscus -ī, m (gr. ὀβελίσκος raženjček, majhen raženj, metaf. o tem, kar mu je podobno)

1. obelisk: Plin., Suet., Amm., Isid.

2. rožni popek: Aus.

3. raženjček, obelísk, podoba (znamenje) ležečega raženjčka, ki so jo v knjigah dodali ob dvomljivih mestih, sicer imenovana obelus: Aug.

obelus -ī, m (ὀβελός raženj) raženj, metaf. raženj, óbelos, podoba ležečega ražnja, ki so ga dodali v knjigah ob dvomljivih mestih (prim. obeliscus 3.): Aus., Hier., Isid.

ob-equitō -āre -āvī (ob in equitāre) jezditi, jahati ob čem, k čemu (v sovražnem in prijaznem pomenu), objezditi, prijezditi; abs.: insolentissime o. Val. Max., voces obequitantis Fl. ob vrstah jezdečega; z dat.: castris L., Cu., portis, Romanis L., moenibus Cu., agmini Cu. začelje, ordinibus Amm.; z acc.: civitatis moenia Amm.; s praep.: usque ad ipsam portam L. epit.; pren.: non obequitabit nec illis vibrantibus concitatisque sententiis velut missilibus utetur Q.

ob-haereō -ēre (ob in haerēre) trdno viseti v času, trdno se držati, trdno tičati: navem cum sacris Matris deum Idaeae obhaerentem Tiberino vado extraxit Suet., ne qui forte obhaereant ac resistant Lact.

ob-iciō -ere -iēcī -iectum (ob in iacĕre)

1. nasproti vreči (metati), nasproti, pred, spredaj postaviti (postavljati): argentum alicui ob os Pl., tabulas alicui ob os Ap. pod nos tiščati, o. se copiis C., se hosti N., se alicui infesto venieti obviam L., abeunti se obiecit Cu., se ad currum obicit V. plane na voz; med. nasproti stopiti (stopati): visu repentino obiecto N. ob nepričakovanem prizoru, obiectā re terribili Ci. pri kaki strahoviti prikazni, aliud miseris obicitur V., obicitur monstrum oculis V. se prikaže; occ.: opponere id et obicere adversario Ci. odvrniti (odvračati).

2. vreči (metati), zagnati (zaganjati) kaj pred koga, komu: Pl., Ter., Varr., Sen. rh., Val. Max. idr., Cerbero offam obicit V., o. parricidae corpus feris Ci., devorundos servos muraenis Sen. ph., aliquem bestiis Eutr.; pren.: delenimentum animis Volani agri dimensionem o. L.; metaf. prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati) koga, komu (čemu): legatum hominibus feris C., consulem morti Ci., exercitum flumini C., se hostium telis Ci., caput V. življenje (nevarnosti), vitam invidiae Ci., obiectus fortunae Ci. ali calumniantibus Q., obiectus ad omnes casus Ci., obicere se in dimicationes Ci.

3. occ. za obrambo postaviti (postavljati) kaj pred koga (kaj), preložiti (prelagati), položiti (polagati) kaj pred koga (kaj), držati kaj pred čim ali proti čemu: carros pro vallo C., Alpium vallum contra transgressionem Gallorum Ci., novum pro diruto muro L., portis ericium C., fores L. ali portas V. zaloputniti, o. fossam L., cervos L. španske jezdece, prenosne ovire, funes iumentaque Auct. b. Alx., scutum L., clipeos ad tella obiciunt V., navem faucibus portūs C.; metaf.: noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. zagrni z nočjo in z oblakom = naredi nevidne; od tod pt. pf. obiectus 3 (o krajih, rekah idr.) ležeč (stoječ) pred čim, čemu nasproti, spredaj ležeč (stoječ): insula obiecta portui Brundisino C., silvae obiectae (= obiacentes) C., tot omnibus obiectis Cu.

4. (z abstr. pojmi) navd(aj)ati koga s čim, navdahniti (navdihovati), obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu, kaj, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati) koga v kakšno stanje (npr. v strah): Pl., o. alicui laetitiam nec opinanti (iznenada) Ter., deos sibi eam mentem obiecisse, ut … L. da so mu to misel navdahnili bogovi, quae res tantum furorem Roscio obiecit? Ci., rabiem canibus V. razbesneti, razdražiti pse, o. spem, terrorem L., mentem et dolorem Ci., religione obiectā C. ker so se porajali verski pomisleki; od tod pass. obicitur alicui aliquid = dogodi se, prigodi se, zgodi (dogaja) se, pripeti se komu kaj, koga doleti kaj: hocine? ...? mihi mali obici tantum! Ter., tum hoc mihi esse obiectum malum! Ter., obiectabatur animo metus et dolor Ci. sta obhajala (navdajala) srce.

5. oponesti (oponašati), očitati: L., O., T., Plin. iun., Pr. idr., ignobilitatem obiecit Caesaris filio Ci., furta mihi obiciuntur Ci.; s kavzalnim stavkom: non tibi obicio, quod (da) hominem dignissimum tuis moribus, Apollonium Niconis … spoliasti ac depeculatus es Ci., Meneclides Epaminondae obiecit, quod liberos non haberet N.; s povednim stavkom (ACI): obicit mihi me ad Baias fuisse Ci.; tudi z de: de Cispio mihi igitur obicies? Ci., quod obiectum est de pudicitiā Ci. Od tod subst. pt. pf. obiecta -ōrum, n očitki, očitanja: o. negare, diluere Q.

Opomba: Star. obiexim -is = obiecerim -is: Pl.

ob-iectō -āre -āvī -ātum (frequ. k obicere)

1. nasproti metati, postavljati, držati: caput fretis V. potapljati se, spuščati se v morje (o labodu), ingerit obiectans trepidantibus ora leonis Sil., huc illuc clipeum obiectare Stat.

2. nastavljati, izpostavljati: in acie celebra vitam o. Pac. fr., se hostium telis o. L., aliquem periculis S., caput (življenje) periclis V., vitam procellis Cl., animam pro cunctis V. žrtvovati.

3. metati kaj pred koga, komu: nos feris et beluarum laniationibus Arn., advenas equis mandendos Mel.

4. metaf. očitati: famem nostris C., mihi lacrimulam Cispiani iudicii obiectas? Ci., alicui vecordiam S., alicui possessiones ex bonis proscriptorum S. fr., crimen impudicitiae T.; pesn.: natum (sina = smrt sinovo) obiectat et imputat illis O.; z ACI: Pl., nobilitas obiectare Fabio fugisse eum Ap. Claudium collegam L.

oblātiō -ōnis, f (offerre)

1. ponudba, ponujanje: cautionis Ulp. (Dig.), oblatio ei, quod relictum est Ulp. (Dig.); poseb. ponudba pri dražbi: Cod. Th.

2. dajanje, ponujanje: victūs et potionis Cod. I., concupita o. Cael. podajanje želenega.

3. polog, plačilo, (po)dajanje, izročitev: quadrantis (v kopališču) Ambr., functionum publicarum Cod. I., precum Cod. I.

4. meton.
a) dar, darilo: matronarum oblationes Amm.
b) (božanstvu posvečen) daritveni dar, žrtev: Ambr., Isid., o. dei Ulp. (Dig.).