Franja

catīllō -āre -ātum (catīllus) krožnike (ob)lizati = zajedati: Pl., catillata vadimonia Auct. ap. Fulg. „skledoliznikov“.

catīllō -ōnis, m (catīllus) „skledoliznik“, od tod ožrljivec, prisklednik, sladkosnednež: Luc. ap. Macr.

catīllum -ī, n, gl. catīllus.

catīllus -ī, m (demin. catīnus)

1. plitva skledica, krožniček, lonček, torilce: Ca., Asin. Poll. ap. Char., Col., Plin., c. Euandri manibus tritus H., ligneo catillo cenare Val. Max. — Soobl. catīllum -ī, n; neizpričan sg. pri Prisc., pl. pri Petr.

2. met.
a) najzgornji ploščati del mečnice: Plin.
b) vrhnjak (v mlinu): Paul. (Dig.).

Cātillus (H.), Cātĭlus (Stat.), Cătillus -ī, m Katil, Amfiarajev sin, ki je baje s svojima bratoma Koro (Coras) in Tiburtom ustanovil mesto Tibur: V., Sil., Serv., moenia Catili H. = Tibur, iuvat ipsum... Catillum Stat.

Catina -ae, f (Κατάνη) Katina (zdaj Catania), sicilsko mesto ob južnem vznožju Etne: Ci., L. idr. Od tod adj. Catinēnsis -e katinski, iz Katine: civitas Ci., L. Manlius Ci. ep., pumex Iuv., Ceres Lact.; subst. Catinēnsēs (Catiniēnsēs Iust. ) -ium, m Katinci, preb. Katine: Ci. idr. — Gr. soobl. Catanē -es, f Katana: Sil. Od tod adj. Catanēnsis -e katanski, iz Katane: Lact.

catīnulus -ī, m (demin. catīnus) lonček, torilce: Varr. ap. Char.

catīnum -ī, n, gl. cătīnus -ī.

cătīnus¹ -ī, m (prim. gr. κοτύλη votlina, čaša, κότυλος ponev, sl. kotel)

1. topilnik, lonček, torilo: Plin., aquae catini Varr. torila za vodo; poseb. široka, a plitva skleda, zdaj preprosta (znamenje ubožnosti), zdaj dragoceno izdelana, krožnik: Varr., Pers., Iuv., Samius curtusque Luc. fr., angusto vagos piscīs urgere catino H., c. vitreus Suet., cum aliquo de eodem catino cenare Ap.

2. pren.
a) kotel vetrenik pri tiskalu: Vitr.
b) c. saxorum (naravna) duplina, votlina: Plin. — Soobl. catīnum -ī, n: Ca., Prisc.

cātīnus² 3, gl. cattīnus.

Catius¹ -iī, m (cătus) Kacij, rim. božanstvo, ki je baje dečkom podeljevalo prebrisanost: Aug.

Catius² 3 Kacij(ev), ime rim. rodu, poseb.

1. M. Catius Insuber Mark Kacij Insubrec, epikurejec, umrl l. 45: Ci. ep., Q. Od tod adj. Catiānus 3 Kacijev: spectra Ci. ep.

2. neki drug Kacij (najbrž Catius Miltiades, ki je menda pisal „de opere pistorio“) v Horacijevi 4. satiri II. knjige na široko razpravlja o kuharski umetnosti.

catlaster -trī, m (kontr. iz catulaster: catulus) odrasel deček, mladenič: Vitr., Char., Prisc.

catlītiō -ōnis, f (kontr. iz catulītiō: catulīre) pojavost, pojavica; le pren. o prebujajoči se rodnosti narave: Plin.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

catōblepās -ae, m (gr. κατώβλεψ ali κατωβλέπων „ki gleda navzdol“) katoblep, etiopski bik s povešeno glavo: Mel., Plin.

catocha -ae, f (gr. κατοχή) otrplost, mrtvičnost: Cael.

catochītis -tidis, f (gr. κατοχῖτις) katohitida, neki dragulj: Plin.; tudi catochītēs -ae, m katohit: Prisc.

catōmidiō -āre (gr. κατωμίζω) koga dati čez koleno in ga po zadnjici našeškati: Petr.

Catōniānus 3, Catōnīnī, gl. Catō.