Franja

catastalticus 3 (gr. κατασταλτικός) odganjanju (oviranju, zatiranju) namenjen, oviralen, zatiralen: medicamentum P. Veg. zoper divje meso = subst. catastalticum -ī, n: P. Veg.

catastēma -atis, n (gr. κατάστημα) normalni položaj zvezd: P. Veg.

catastropha -ae, f (gr. καταστροφή) okret, obrat: Sid. Od tod
a) preokret, zasuk kakega dejanja, peripetija, katastrofa: Don.
b) presenetljiv obrat, presenečenje: Petr.

catatechnos -ī, m (gr. κατάτεχνος) izumetničenec, Kalimahov vzdevek: Vitr. (prim. catatēxitechnos).

catatēxitechnos -ī, m (gr. κατατηξίτεχνος) „ki s pretiranim piljenjem kvari svojo umetnost“, umetníčar, Kalimahov vzdevek: Plin.

catatonus 3 (gr. κατάτονος) globoko vzpet: Vitr.

catāx -ācis (najbrž iz gr. καταγείς ohromljen, prim. κατάγνυμι razbijam) hrom, šepav: Luc. ap. Non.

catēchēsis -is, f (gr. κατήχησις) pouk katehumenov, kateheza (v kršč. veri): Eccl.

catēchismus -ī, m (gr. κατηχισμός) krščanski nauk, katekizem (knjiga): Aug.

catēchista -ae, m (gr. κατηχιστής) učitelj verouka, katehet: Hier.

catēchizō (catēchissō) -āre (-āvī) -ātum (gr. κατηχίζω) verouk (krščanski nauk) poučevati: Eccl.

catēchūmenus (catēcūmenus) -ī, m in catēchūmena -ae, f (gr. κατηχούμενος, κατηχουμένη) tisti (tista), ki se uči krščanske vere preden je krščen, nekrščenec, nekrščenka, novovernik, novovernica, katehumen, katehumenka: Eccl.

catēgoria -ae, f (gr. κατηγορία)

1. sramotilni govor, sramotilna obdolžitev: Macr., Hier.

2. log. lastnost, predikament kake reči, poseb. categoriae (lat. praedicamenta) splošna določila o bitju in mišljenju, kategorije: Sid., Isid. Od tod adj. catēgoricus 3 (κατηγορικός) predikamenten, kategorijski: Eccl.

catēia -ae, f (gal.) pri Galcih in Germanih nekakšen metalni kij ali bet, dolžine lakti in obit z žeblji: V., Val. Fl., Sil., Gell., Serv., Isid.

Catelaunī, gl. Catalaunī.

catella¹ -ae, f (demin. catula) psička: Petr., Mart., Iuv.; ljubkovalno za žensko = mucka: Hier.

catēlla² -ae, f (demin. catēna) verižica: Ca., Caecil. ap. Non., Prisc., meretricis acumina, saepe catellam... raptam sibi flentis H.; kot nagrada vrlim vojakom: praetor suos equites catellis ac fibulis donavit L.; ob nožnici: vaginae catellis crepitant Plin.

catellus -ī, m (demin. catulus)

1. psiček, kužek, ščene: Ci. idr.; ljubkovalno: Pl., sume, catelle H. vzemi no, mucek moj!

2. catellus ferreus nekakšna spona; šaljivo dvoumje (= psiček in spona): delicatum te hodie faciam cum catello ut accubes, ferreo ego dico Pl.

catēna -ae, f (gl. cassis²)

1. veriga, lanec, okovi, spona: Corn., Val. Max., Sen. rh. idr., ferrea C., aurea Cu., collo inserta catena Cu., catenis ligatus L., aliquem catenis vincire Pl., L., O., Vell., catenā vinctus T., trinis catenis vinctus C., aliquem in catenas conicere C., L., catenas indere alicui Pl. ali inicere alicui L., Cu., T. vkleniti koga, hominibus miseris inici catenas imperat Ci., aliquem in catenis tenere C. ali habere S. ali Romam mittere L. ali custodire Plin. vklenjenega, v sponah, cum catenis esse Pl. ali in catena esse Suet. vklenjen biti, tractae catenae V., rumpere catenas H., catenas laxare Lucan., catenas exsolvere alicui T.; pesn. z grškim acc.: duces onerati colla catenis O., catenā restrictus membra Cat.; redkeje
a) verižica kot nakit: Paul., discurrant catenae circa latera Plin.
b) occ. catenae lesene spone, skobe: Ca., Vitr.

2. pren.
a) lanec, veriga, spona, nuja, sila: hanc... beluam... constrictam legum sacratarum catenis solvit... consul Ci., hunc (animum) tu compesce catenā H., validā catenā teneri Tib., aliorum aurea catena est, aliorum laxa, aliorum arta et sordida Sen. ph., quae apprehensa Graeci magis... in catenas ligant Q.
b) vrsta, red (fem.): series rerum et catena Gell.
c) ret. = κλῖμαξ, stopnjevanje: Isid.

catēnārius 3 (catēna) verižen, na verigi: canis Sen. rh., Sen. ph., Petr. pes na verigi.