-
Catacecaumenē -ēs, f (Κατακεκαυμένη: κατακαίω) Katakekavmena, od sonca ožgana vinorodna meonska ali mizijska pokrajina. Od tod Catacecaumenītēs -ae, m (Κατακεκαυμενίτης, sc. οἶνος) katakekavmensko vino: Vitr., Plin.
-
catachanna -ae, f (gr. καταχήνη) z različnimi sadnimi cepiči cepljeno drevo: Fr., M. Aurel. ap. Fr.
-
catachrēsis -is, acc. -in, abl. -ī, f (gr. κατάχρησις) katahreza, protiprimera = raba kake besede v napačnem pomenu (druženje besed z nezdružljivimi pomeni): Char. idr. slovničarji.
-
cataclīstos -on (gr. κατάκλειστος) vreden, da se ga zaklepa ali hrani, od tod krasen, čudovit: vestis = subst. cataclīsta -ae, f praznična (paradna) obleka: Ap., Eccl. Od tod adj. cataclīsticus 3 praznične obleke (gen. sg.): c. fila Ven. = cataclīsta -ae, f.
-
cataclysmos -ī, m (gr. κατακλυσμός)
1. (vesoljni) potop: Varr., Hyg., Eccl.
2. oblivanje bolnega uda z vodo, kopanje bolnega uda: Cael.
-
catacumba -ae, f (gr. tujka) katakomba, podzemeljska grobnica: pozni Eccl.
-
catadromus -ī, m (gr. κατάδρομος) poševno kvišku napeta vrv: Suet.
-
Catadūpa -ōrum, n (τὰ Κατάδουπα) Katadupi, Nilovi slapovi ob etiopski meji (slap Wadi Halfa v Sudanu): Ci., Macr.; od tod preb. Catadūpī -ōrum, m Katadupci: Plin., Amm.
-
cataegis -idis, f (gr. καταιγίς) od zgoraj navzdol hrumeč piš, orkan: Ap., običajen poseb. v Pamfiliji: Sen. ph.
-
catafract..., gl. cataphract...
-
catagelasimus -ī, m (gr. καταγελάσιμος) v posmeh, posmeha vreden: Pl.
-
catagraphus 3 (gr. κατάγραφος) poslikan, pester: Thyni Cat. Od tod subst. catagrapha -ōrum, n s strani posnete slike, profili: Plin.
-
catagūsa -ae, f (gr. κατάγουσα) kataguza = doli vodeča, Praksitelov kip Cerere, ki vodi Prozerpino v Had: Plin.
-
Catalaunī (Catelaunī) -ōrum, m Katalavenci, Katelavenci, gal. ljudstvo v današnji pokrajini Champagne; njihovo glavno mesto so bili Catalaunī -ōrum, m Katalavni (zdaj Châlon sur Marne): Eutr., Amm.
-
catalecta -ōrum, n (gr. κατάλεκτα) zbirka pesmic, katalekta, naslov pesmic, ki so jih zmotno pripisovali Vergiliju: Aus. = catalecton -ī, n: Serv.
-
catalēcticus 3 (gr. καταληκτικός) prenehovalen, končujoč se, od tod nepopoln, katalektičen: versus Prisc., Serv. ki mu na koncu manjka en ali več zlogov.
-
catalēpsis -is, acc. -in, f (gr. κατάληψις) ohlip (= hud, nenaden napad) bolezni, poseb. napad nezavesti, otrplost, togost, omrtvelost, katalepsija: Cael. Od tod adj. catalēpticus 3 kataleptičen, mrtvičen: passio Cael. omrtvičenost; subst. catalēpticī -ōrum, m kataleptiki, mrtvičniki: Cael.
-
catalēxis, acc. -in, f (gr. κατάληξις) kataleksa, prenehanje, okrajšava (kadar verzu na koncu manjka en ali več zlogov): slovničarji.
-
catalogus -ī, m (gr. κατάλογος)
1. naštevanje: virtutum Hier.
2. imenik, seznam, katalog: Macr., Aus.
-
catalysis, acc. -in, f (gr. κατάλυσις) končanje, ustavitev sovražnih (vojnih) operacij, mir: Serv.