Franja

cassō¹ -āre -āvī -ātum (cassus) uničiti (uničevati), razveljaviti (razveljavljati), ovreči, ne priznavati: Eccl., pozni Icti.

cassō² (cāsō) -āre (cadere) pasti hoteti, omahovati, opotekati se: Pl.

cassō³ -āre, gl. quassō.

cassus 3, adv. -ē (sor. s careō iz caseō)

1. prazen: c. glans Pl. ali nux Pl., H. piškav, c. canna O. jalova trstika, c. granum Plin., anulus c. Fabius Pictor ap. Gell. brez kamna; subst. cassum -ī, n prazno, praznina: Tert.

2. prazen = brez česa, prost česa, pogrešajoč; z abl.: virgo dote cassa Pl., aër lumine c., corpus anima ali lumine c. Lucr., sanguine cassa (cochlea) Poeta ap. Ci. brez krvi, nunc cassum lumine lugent V. brez svetlobe = mrtvega, lumine cassi Stat. ali aethere cassi V.; z ab le: (elementum) ab omnibus cassum Ap.; (redko) z gen.: non cassum luminis ensem Ci. (Arat.) ali luna c. fulgoris Ap. brez leska.

3. pren. prazen, ničev, puhel, brezuspešen: Pl., Lucr. idr., id illi cassum et inani vocis sono decoratum esse dicunt Ci., c. fertilitas O., c. vota V., ne casse (ali incassum) tempus tereretur L. brezuspešno. Večinoma kot subst. cassum -ī, n praznina, ničevost: quid cassum times? Sen. tr.; v prozi le v zvezi in cassum (incassum) v prazen nič = brez uspeha, brezuspešno, zaman, zastonj: Pl., S. idr., semina rerum... in cassum frustraque coacta Lucr. vse zastonj, in cassum iactare tela L., in cassum missae preces L., ignis incassum furit V., longosque ciebat incassum fletus V., tot incassum fusos patiere labores V., bona libertatis in cassum disserere T.; tudi samo cassum: Tert.; v pl. cassa -ōrum, n prazne, ničeve stvari: non... cassa memoro Pl.

Castalia -ae, f (Κασταλία, sc. πηγή) Kastalija, studenec Muz na Parnasu blizu Delfov: L. Andr. ap. Fest., V., H., Sen. tr., Stat. Od tod adj. Castalius 3 (Καστάλιος) kastalijski: Col., Stat., Mart., aqua O., arbor Pr. lovorika, umbra Tib. senca lovorik, antrum O. preroška votlina v Delfih. — Castalis -idis, f kastalijska: unda Mart.; Castalides sorores: Mart. ali Castalides Kastalke = Muze: per... Castalidum (tudi: Castalium) gregem Mart.

castanētum -ī, n (castanea) kostanjevje: Col., Pall.

castaneus 3 (adj. iz κάστανον) kostanjev: castaneae nuces V. kostanji (plodovi); subst. castanea -ae, f

1. (sc. nux) kostanj (plod): Col., Plin., castaneae molles V.

2. (sc. arbor) kostanj (drevo): Col., Plin., Pall., castaneae gessere fagos V.

castellāmenta -ōrum, n (castellum) nekakšno pecivo ali nadev v obliki gradišča: Arn.

castellānus 3 (castellum) gradiščen: triumphi castellani Ci. zmagoslavje za osvojene trdnjave, miles Cod. Th.; večinoma subst. castellānī -ōrum, m prebivalci gradišč(a), posadka trdnjave, gradiščarji: S., Auct. b. Alx., castellani agrestes L. kmetje iz gradišč na vaseh.

castellārius -iī, m (castellum) nadzornik obvodnega gradu (gradišča): Front.

castellātim, adv. (castellum) gradišče za gradiščem, po trdnjavah: dissipati L. po posameznih trdnjavah; pren. v tolpah, krdeloma: Plin.

castellum -ī, n (demin. castrum)

1. utrjen kraj, trdnjava, trdnjavica, gradišče, ograda, kladara, strelnica, branik, mostni branik, predmostje: regio castellis munita N., castella munire C., communire N. gradišča utrditi, vallo et castellis circummuniti C. z okopi in močnimi kladarami, montana castella V. gorske trdnjave, castellum in alto tumulo positum L.

2. occ. gorska vas, selo v pogorju: Norica castella in tumulis V.

3. pren. gradišče, branik, zatočišče, okrilje, zavetje: castellum forensis latrocinii Ci., urbem philosophiae... proditis, dum castella defenditis Ci. sprednje zgradbe branite, a prestolnico predajate, castellum omnium scelerum L.

4. vodno zajetje pri vodovodu: Vitr., Plin., Front. — Soobl. castellus -ī, m: It.

castēria -ae, f del podpalubja, shramba za vesla, počivališče veslačev: Pl.

castificātiō -ōnis, f (castificāre) čiščenje, očiščenje, čistka: Eccl.

castificō -āre (castificus) (o)čistiti, očiščati: Eccl.

castificus 3 (castus in facere)

1. čisteč, očiščevalen: lavacrum Paul. Nol. = krst.

2. čist, neomadeževan: mens Sen. tr.

castīgābilis -e (castīgāre) kazni vreden, pokor(itv)e vreden: culpa Pl.

castīgātiō -ōnis, f (castīgāre)

1. kaznitev, kazen, kaznovanje, karanje, ukor: Vell., Icti., verborum L., Sen. ph. graja z besedami, praefectorum Cu., castigatio contumeliā vacare debet Ci. posvarilo, afficere aliquem castigationibus Ci.; occ. trpinčenje svojega telesa: Cassian.

2. pren.
a) trda gojitev (dreves): Plin.
b) c. loquendi Macr, tenkočutna opazka na besedo.

castīgātor -ōris, m (castīgāre) kaznovalec, svaritelj: Pl., Col. idr., minorum H., querelarum L.

castīgātōrius 3 (castīgātor) karajoč, posvarjajoš, svareč: Sid., solacium Plin. iun.