Franja

petra¹ -ae, f (tuj. πέτρα) skala, peč (čisto lat. saxum): Enn. ap. Fest., Cu., Sen. tr., Plin., Gell. — Kot nom. propr. Petra -ae, f Pétra, ime več mest:

1. glavno mesto Kamnite Arabije: Plin. — Od tod adj. Petraeus 3 (Πετραῖος) pétrski: Arabia Plin.

2. mesto na Siciliji, pri Sil. imenovano Petraea (zdaj Casal della Pietra); preb. Petrīnī -ōrum, m Petráni (Petríni): Ci., Plin.

3. mesto v Pieriji: L.

4. mesto v Trakiji: L.

5. obrežno mesto v rimski Iliriji: C.

Phanae -ārum, f (Φαναί) Fáne, južni rt otoka Hios; slovel je po dobrem vinu (zdaj Kap Mastiko): L. Od tod adj. Phanaeus 3 fánski: rex V.

Pharos (ali Pharus) -ī, acc. -on, f (Φάρος) Fáros

1. otoček pri Aleksandriji v Egiptu s slovečim svetilnikom, ki ga je dal zgraditi Ptolemaj Filadelf (še zdaj Pharos ali Raudhat el Tin „Smokvov vrt“); otoček je z mestom povezoval jez: Auct. b. Alx., Mel.; o svetilniku: C., Auct. b. Alx., Suet.; kot masc.: ad exemplum Alexandrini Phari Suet.; meton. (pesn.) = Egipt: Lucan., Stat.; kot masc.: clarus Pharos Val. Fl. — Od tod
a) adj. Pharius 3 (Φάριος) fároški: aequor Lucan.; meton. = egíptovski, egipčánski: iuvenca (= Io) O., (o Izidi) Mart., turba Tib. Izidini svečeniki, coniux (= Cleopatra) Mart.
b) Phariacus 3 fároški; meton. = egíptovski, egipčánski: sistra Ap.
c) subst. Pharītae -ārum, m Farošáni, preb. otoka Faros: Auct. b. Alx.

2. otok ob obali Dalmacije (prej Parus, Πάρος, zdaj Hvar): Mel.

Pharsālus (in Pharsālos) -ī, f (Φάρσαλος) Farzál, mesto v južni Tesaliji, znano po Cezarjevi zmagi nad Pompejem l. 48 (zdaj Pharsala, tudi Fersala): L., Lucan. — Od tod adj.

1. Pharsālicus 3 farzálski: acies Ci., Sen. ph., Vell., annus, rura Lucan.

2. Pharsālius 3 (Φαρσάλιος) farzálski: terra L., fuga, pugna Ci., tecta Cat.; subst. Pharsālia -ae, f (Φαρσαλία)
a) farzálsko obmestje, območje okoli Farzála: O., L. epit., T., Cat., Lucan.
b) Farzálija, naslov ohranjene Lukanove junaške pesnitve: Lucan.

Phāsis -idis in -idos, acc. -in, -im, voc. Phāsi (Φᾶσις)

1. m Fázid (Fázis), mejna reka med Malo Azijo in Kolhido (zdaj Rioni): O., V., Pr., Stat., Mel.

2. f Fázida, mesto ob Fazidovem izlivu v Črno morje: Mel., Plin. — Od tod
a) Phāsis -idis, acc. -ida, adj. f fázidska, pesn. = kólhidska: volucres Mart. fazani; subst. Phāsis (sc. femina) Kólhijka, Kolhídka (= Medea): O.
b) Phāsiacus 3 (Φασιακός) fázidski; pesn. = kólhijski, kolhídski: O., coniux (= Medea) Sen. tr.
c) Phāsiānus 3 (Φασιανός) fázidski: avis Plin. = subst. phāsiāna, f: Plin. ali phāsiānus, m: Suet. fazan (grivnjač) (Phasianus colchicus Linn.).
d) Phāsias -adis (-ados), adj. f (Φασιάς) fázidska, pesn. = kólhijska, kolhídska; kot subst. Kólhijka, Kolhídka: puella O. ali samo Phasias (= Medea) O.

Pheneus (ali Pheneos) -ī, f (Φένεος) Fénej, mesto v Arkadiji (zdaj Phonia) ob jezeru z istim imenom (zdaj Mauronero „Črna voda“), katerega vodo so imeli za smrtonosno: L., O., V., Cat., Plin. — Od tod Pheneātae -ārum, m (Φενεᾶται) Feneáti, Fénejci, preb. mesta Fenej: Ci., Lact.

Pherae -ārum, f (Φεραί) Fêre

1. obrežno mesto v Meseniji: L., N.

2. mesto v Tesaliji s pristaniščem, imenovanim Pagasae (Pagaze), Admetova prestolnica (zdaj Velestino): Ci., L. — Od tod adj. Pheraeus 3 k (tesál(ij)skim) Feram spadajoč, fêrski: Alexander Pheraeus Ci., N. ali samo Pheraeus O. Aleksander Ferski (iz Fer), kruti tiran v Ferah v letih 370—357 pr. Kr., gens O. krut rod (kakršen je bil rod tirana Aleksandra); pesn. metaf. = tesál(ij)ski: vaccae O. Admetove krave, ki jih je pasel Apolon; subst. Pheraeī -ōrum, m (Φεραῖοι) Fêrci, Ferájci, preb. (tesal(ij)skih) Fer: Ci.

Philadelphīa -ae, f (Φιλαδέλφεια) Filadelfíja, mesto v Lidiji (zdaj ruševine pri kraju Alâşehir); od tod preb. Philadelphēnī -ōrum, m Filadelfíjci: T., Plin.

Philippopolis -is in -eos, acc. -im in -in, abl. -ī, f (Φιλιππόπολις) Filipópolis (Filipópola, „Fílipovo“)

1. mesto v Trakiji (zdaj Plovdiv): L., T., Plin., Amm.

2. mesto v Palestini: Aur.

Phlegra -ae, f (Φλέγρα = φλεγυρά goreča) Flégra, pokrajina v Makedoniji, pozneje Pallene: Plin., Sen. tr. — Od tod adj. Phlegraeus 3 (Φλεγραῖος goreč, vulkanski)

1. goreč, ogenj bruhajoč, vulkanski: vertex (Vesuvi) Sil., campi Plin. ravan med Puteoli in Neapljem, bogata z žveplom (zdaj Solfatara).

2. flégrski (flegrájski), iz Flégre, v ali pri Flégri: campi O. prizorišče boja Gigantov z bogovi (v Paleni ali v Kampaniji), iuga Pr., tumultūs Pr. vojna Gigantov z Jupitrom; metaf.: Phlegraeo campo Pr. na ravnici pri Farzalu ali Filipih (zaradi krvavega in ognjevitega boja).

Phōcaea -ae, f (Φώκαια) Fokája, primorsko mesto v Joniji nasproti Lezbosa (zdaj razvaline pri Eski Foça): L., Mel. — Od tod adj.

1. Phocaeēnsis -e fokájski: Plin.; subst. m Phōcaeēnsēs -ium, m (L., Iust.) ali Phōcaeī -ōrum, m (H.) Fokájci, preb. Fokaje.

2. Phōcaïcus 3 (Φωκᾱϊκός) fokájski: murex O.; pesn. = masílijski: Sil. (Masilija je bila naselbina Fokaje).

3. Phōcaïs -idis, f (Φωκᾱΐς) fokájska, pesn. = masílijska: Sil., Lucan.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Picentia -ae, f Picéncija (Picéntija), mesto v Kampaniji (zdaj Vicenza): Mel., Sil. — Od tod adj. Picentīnus 3 picéncijski (picéntijski): Plin.

Pīsae¹ -ārum, f Píze, mesto v Etruriji (zdaj Pisa), po mitološkem izročilu naselbina elidskega mesta Piza (gl. Pīsa): Ci. ep., L., V., Iust., Lucan. — Od tod adj. Pīsānus 3 pizánski: ager L.; subst. Pīsānī -ōrum, m Pizáni: L.

Pisaurum -ī, n Pizáver (Pizávrum), obalno mesto ob jadranski obali v Umbriji (zdaj Pesaro): C., Ci. ep. — Od tod adj. Pisaurēnsis -e pizávrski, iz Pizávra: Ci.

Pisaurus -ī, m Pizáver, reka v Umbriji blizu Pizavra (zdaj Foglia): Cat., Plin.

Pīstōrium -iī, n Pistórij, mesto v Etruriji (zdaj Pistoia na Toskanskem): Plin. — Od tod adj. Pīstōriēnsis -e pistórijski: ager S., oppidum Amm. = Pistorij.

Opomba: Na napisih tudi Pīstōriae, v grških virih Πιστορία.

Pithēcūsa -ae, f (Mel.) in pl. Pithēcūsae -arum, f (L., O.) (Πιϑηκοῦσα, Πιϑηκοῦσαι; πίϑηκος opica) Pitekúza =„Opičji otok“, otok v Tirenskem morju blizu Kum (zdaj Ischia). Nekateri avtorji so s tem imenom zaznamovali dva otoka, torej Pitekúzi oz. „Opičja otoka“ (prim. Aenāria in Inarimē; zdaj Ischia in Procida).

Pityūsa īnsula (gr. πιτυοῦσα smrečnat, porasel z borovci; ime izhaja iz fen. ī-b-š-im 'obala borov(cev)') otok Pitiúsa (Pitiúza) ob jugovzhodni obali Hispanije (zdaj Ibiza): L. Gre za dva otoka; večji se je v antiki imenoval Ebús (Ἕβουσος, Ebusus, zdaj Ibiza), manjši pa Ofiúsa (Ὀφιοῦσσα, Ophiūssa, kasneje Colubrāria Kolubrárija, zdaj Formentera); zato pl. Pityūs(s)ae: Plin.

Placentia² -ae, f Placéncija (Placéntija), mesto ob Padu (zdaj Piacenza): L., Vell., Sil. — Od tod adj. Placentīnus 3 placéncijski (placéntijski): Ci.; subst. Placentīnī -ōrum, m Placéncijci (Placéntijci), Placentín(c)i: L.