Franja

carnificō -āre (carnifex) rabeljski posel opravljati na kom = na kosce (raz)sekati, razkosa(va)ti, poseb. glavo (od)sekati, obglaviti (obglavljati): Sis. ap. Prisc., Tert., tribuni militum Graccho nuntiaverunt... carnificari iacentes (padli) L. — Dep. soobl. carnificor -ārī: Prisc.

carniger -gera -gerum (carō in gerere) mesonosen = mesnat: Cass.

carnis -is, f, gl. carō, carnis.

carnivorus 3 (carō in vorāre) mesojed(en): animalia Plin.

carnōsus 3 (carō)

1. mesovit, mesnat, mišičast: cervix Cels., crura, manus Plin., atropha carnosiora faciunt Plin., misy carnosius, olea carnosissima Plin.

2. met. mesu podoben, mesne barve: candor, lignum Plin.

carnuf..., gl. carnif...

carnulentus 3 (carō) mesu podoben: Prud.

Carnuntum -ī, n Karnunt, staro kelt. mesto ob Donavi v Panoniji, postojanka XIV. legije in pristanišče podonavskega brodovja: Vell., Eutr.

Carnūs -ūntis, f Karnunt(a), neznano, morda ilirsko mesto: L.

Carnūtēs -um, m Karnutčani, kelt. ljudstvo v Galiji ob Ligeru: C., L. — Soobl. Carnūtī -ōrum, m: Tib. (I, 7, 12, kjer nekateri izdajatelji pišejo Carnūtis kot subst. gen. sg. Carnūtēs, kolekt.), Plin. (dobi se tudi Carnuteni = Karnutčani).

carō, st.lat. soobl. carnis (L. Andr. ap. Prisc., L., Char.), gen. carnis, abl. -e (-ī: Pl.), gen. pl. carnium, f (carō je prvotno odrezek, kos mesa; prim. umbr. karu del, osk. carneis = partibus, gr. κείρω odrežem)

1. odmerek, delež, obrok, kos mesa; tak pomen ima beseda tako v osko-umbr. kakor v lat. obrednem jeziku: Latinaeque instauratae, quod Laurentibus carnis (nom. sg.), quae dari debet, data non fuerat L., quibus e municipiis vix iam, qui carnem Latinis petant, reperiuntur Ci. delež pri žrtvovanju.

2. met. meso: exstructa mensa multā carne Ci., lacte et carne vivunt C., c. ferina S., Plin. divjačina, iners H., tosta O., bubula Val. Max. govedina, morticina Sen. ph. ali tacita Mart. mrcina, crkovina, cruda Suet.; pl. carnēs kosi mesa, mesovje, mesnina: carnes vipereae O., bubulae Plin. Pri Cels. je caro pogosto = staničevina, vlaknina; od tod c. hebes Cels. divje meso. Pren.
a) o nadutem govorniku: carnis plus habet quam lacertorum Q. več mehkobnega (besednega) obilja (= nadutosti).
b) zaničlj. o človeku „mesovje“: ista pecus et caro putida Ci. mrcina.
c) meseno telo (naspr. duh): caro ista Sen. ph.

3. pren. meča, mehčina, sredica
a) sadja in dreves: Plin.
b) draguljev: Plin.

cārō (carrō) -ere (prim. lat. carduus krasta) grebenati, mikati: lanam Pl.

cārō, adv., gl. cārus.

caroenāria (carēnāria) -ae, f (caroenum, carēnum) posoda za sladko kuhano vino: Pall.

caroenum (carēnum) -ī, n (gr. κάροινον) sladko kuhano vino: Pall., Aug.

Caropēïus 3, gl. Charopēïus.

carpa -ae, f (prim. gr. κυπρῖνος krap) riba krap, karp: Cass.

carpasum (Col. poet., Dig.) ali carpathum (Plin.) -ī, n (gr. κάρπασος) karpas, karpat, neka rastl. s strupenim izločkom. Od tod menda adj. carpathius 3 iz (od) karpata, kárpatski: filum Amm.

Carpathus (Carpathos) -ī, f (Κάρπαϑος) Karpat, otok med Kreto in Rodosom: Mel., Plin. idr. Od tod adj. Carpathius 3 (Καρπάϑιος) karpatski (Karpatski): Carpathium mare Luc. fr., V., H., Pr., Mel., Plin. ali pelagus H., Col. ali Carpathius gurges V. ali Carpathiae undae Pr. Karpatsko morje, južni del Egejskega morja (pesn. = Egejsko morje), vates ali senex (= Proteus) O.