Franja

mūraena (mūrēna) -ae, f (gr. μύραινα)

1. murena, gruj, morska riba, zelo priljubljena jed: Pl., Luc. fr., Varr., Ci., O., H., Petr., Vitr., Pers., Sen. ph., Plin., Iuv., Mart., Macr., Lamp.

2. metaf.
a) „murena“, „gruj“, črna žila v obliki murene kot napaka v lesu: Plin.
b) nekakšna ovratna verižica, ogrlica, grivna: Isid. — Kot nom. propr. Mūraena (Mūrēna) -ae, m Muréna, ime rim. rodbine iz Licinijevega rodu (gl. Licinius). Od tod Mūrēniānus 3 Murénin, murénski, murenijánski; subst. Mūrēniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Mureno (Pro L. Murena oratio): M.

Murcia -ae, f Múrcija

1. Venerino bogočastno ime: Fest., P. F., ad Murciae (sc. aedem) ali ad Murciam L., Varr. pri Murcijinem svetišču (v ozki dolini med Palatinom in Aventinom). Ime so pozneje izvajali iz murtus, zato so ga pisali Murtia ali Murtea ali Myrtea, kot da gre za boginjo mirte: Varr., Plin., Tert. — Od tod adj. Murcius (Murtius) 3 Múrcijin: metae v velikem cirkusu (circus maximus) blizu Murcijinega svetišča, vallis Cl., Serv., Symm. ozka dolina med Palatinom in Aventinom, kjer je stalo Murcijino svetišče.

2. boginja lenobe: Aug., Arn.

murcus -ī, m pohabljen(ec), okrnjen(ec), poseb. o takem, ki si je odrezal palec, da bi mu ne bilo treba v vojsko: Amm.

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

Murgantia -ae, f Murgáncija

1. mesto v Samniju: L.

2. mesto na Siciliji, severovzhodno od Sirakuz, imenovano tudi Murgentia (Morgantia, Morgentia) Murgéncija (Morgáncija, Morgéncija): L., Sil. — Od tod adj. Murgentīnus 3 murgéncijski, murgáncijski: vinum Ca., ager Ci., vitis Col.; subst. Murgentīnī -ōrum, m Murgentíni, preb. (sicilskega) mesta Murgencije: Ci., Plin.

murmillō (myrmillō, mirmillō) -ōnis, m (menda sor. z gr. μορμύλος, μορμύρος neka morska riba) murmílon (mirmílon), vrsta gladiatorjev, ki so se borili v galski bojni opravi, na vrhu svoje galske čelade pa so imeli kot znamenje podobo ribe; murmilonova nasprotnika sta bila retiarius in Threx: Ci. (z obl. myrmillo in inačico murmillo), Q., Sen. ph., Suet., Aur., Amm., P. F., mirmillo armaturae Gallicae nomen ex pisce inditum, cuius imago in galea fingitur Fest.

Murocincta -ae, f Murocínkta = „obdana z zidom“, vila cesarja Valentinijana II. v Panoniji ob Donavi: Amm.

murra¹ (murrha, myrrha) -ae, f (gr. μύρρα, beseda semit. izvora) bot.

1. mira, arabski grm trajnica: Plin., Panchaia tellus ferat et murram O.; pooseb. Myrrha -ae, f Míra, Kinirova hči, Adonisova mati, spremenjena v istoimen(sk)i grm: O.; meton. mira, mirin sok, mirovo olje, mirovo mazilo: Plin., crines murrā madidi O. ali madentes V., stillata cortice murra O.

2. sicer rastl. murris (murrhis, myrrhis) ali myr(rh)izza dišeča krebuljica (Scandix adorata Linn.): Plin.

Murrius -iī, m Múrij, živinorejec iz Reata, eden od udeležencev v dialogu Res rusticae, strokovnjak za vzrejo oslov in mul: Varr.

Mursa ali Mursia -ae, f Múrza, Múrzija, mesto v Panoniji ob Dravi (zdaj Osijek): Aur., Eutr. — Od tod adj.

1. Murs(i)ēnsis -e múrzijski, pri Múrzi(ji): episcopus Hier., proelium Amm.

2. Mursīnus 3 múrzijski, pri Múrzi(ji): labes (poraz) Aur.

mūrus (stlat. moerus) -ī, m (prim. moenia pod moene)

1. zid, v pl. zidovje, poseb. mestni zid, mestno zidovje, mestno obzidje: T., Vell., Iust., aggeribus moerorum V., ducere murum L. ali muros V., H. = muros aedificare O. ali instruere ali exstruere L. postaviti (postavljati), (se)zidati, (z)graditi, muro lapideo urbem cingere L., urbem muris saepire N., aries murum attingit C., percussit aries murum Ci., patrii muri V. rodno mesto.

2. occ.
a) nasip, okop: Varr., a Lacu Lemano milia passuum XIX murum perducit C.
b) obseg, obroba, rob lonca: testa, quae terni muro spatiosum colligat orbem Iuv.
c) ograja: cor munitum costarum et pectoris muro Plin.
d) leseni stolp na slonovem hrbtu: Sil.
e) zidni venec kot okrasje Kibeline glave (prim. corona muralis b pod mūrālis): Cl.

3. metaf. zunanji zaščitni zid, pregrada, branik, obramba, zaščita: Graiûm murus Achilles O., lex Aelia et Fufia propugnacula murique tranquillitatis Ci., audacia pro muro habetur S., hic munus aëneus esto H.

mūs, mūris, gen. pl. murium, redko murum, m, f (prim. skr. múṣ- = gr. μῦς = sl. miš = hr. mȉš = stvnem. mūs = nem. Maus = ang. mouse)

1. miš: Pl., Ci., L. epit., Val. Max., Arn. idr., agrestis L., Plin. ali rusticus H. poljska miš, naspr. urbanus H. domača (hišna) miš, araneus Col. menda rovka; k mišim so starodavniki prištevali tudi podgane, kune, hermeline, sobolje idr.: mures Aegyptii Plin. (vrsta podgan), m. Ponticus Plin. morda hermelin, m. odoratus Hier. pižmarica, pižmovka, indumenta ex pellibus silvestrium murium Amm.; kot psovka: ti miš: Petr.: kot ljubkovalna beseda: miš(i)ka: cum me murem dicis Mart.

2. metaf. mus marinus Plin. „morska miš“, vrsta morskih rib ali lupinarjev, po drugih skatove ikre z roženo lupino in bodicami. — Kot nom. propr. Mus, Muris, m Mús = Miš, rodbinsko ime v Decijevem rodu (gl. Decius).

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

Musaeus² -ī, m (Μουσαῖος) Muzáj, mitični atiški pesnik v predhomerski dobi, Orfejev sodobnik: Ci., V.

mūsculus -ī, m (demin. k mūs)

1. miška, mišek: litteras a musculis tueri Plin., musculorum iecuscula Ci., m. aquatilis Plin. vodna miš, podgana plovka.

2. metaf.
a) (telesna) mišica, včasih moč: quodcumque musculum laesit Cels., femorum musculus (= moč) omnis liquitur Lucan.; pren.: hanc (sc. orationem) ossa, musculi, nervi, illam (sc. historiam) tori quidam decent Plin. iun.
b) premična streha, varovalna koliba (v zaklon oblegovalcem, ki so predirali ali izpodkopavali obzidje): Veg. musculum ex materiā bipedali facere C., musculos, falces reliquaque quae eruptionis causa paraverat C.
c) musculus marīnus „morska miš“, „kit ribjekostnik“, vrsta kita, morda vosati kit: musculus marinus, qui ballaenam antecedit Pl. ali samo musculus: amicitiae exempla sunt, praeter illa quorum diximus societatem, ballaena et musculus Plin. (morda riba pilot), ut a beluis ordiamur, arbores, physeteres, ballaenae, pistrices, Tritones, Nereides, elephanti, homines, qui marini vocantur, rotae, orcae, arietes, musculi et alii piscium forma arietes, delphini celebresque Homero vituli Plin.
d) klapavica: Cels., conchas, marinam urticam, musculos Pl.
e) čoln, ladjica: longae naves sunt, quas dromones vocamus, dictae eo, quod longiores sint ceteris; quibus contrarius musculus, curtum navigium Isid.

Mūsōnius -iī, m Muzónij, s celim imenom C. Musonius Rufus Gaj Muzonij Ruf, roj. v Volzinijih v Etruriji, stoik, slovel za časa Nerona, Vespazijana in Tita, Epiktetov učitelj: T., Plin. iun., Gell., Amm. — Od tod adj. Mūsōnīanus 3 Muzónijev: Amm.

mussātio -ōnis, f (mussāre) mrmranje, godrnjanje predse, v brk: Amm. (nekatere izdaje simulatione).

mussitō -āre (frequ. k mussāre)

1. mrmrati, sam pri sebi brundati, sam pri sebi (predse, v brk) godrnjati, tiho (polglasno) govoriti: ego mecum mussito Pl., clam quidem mussitantes vulgo tamen eum Superbum appellabant L., „malo“, inquit, „ambigere bonos, quam ob rem id non meruerim, quam, quod est gravius, cur impetraverim mussitare“ Amm.

2. meton. molčati o čem, zamolč(ev)ati, tajiti, zatajiti (zatajevati), skriti (skrivati), ne (po)kazati, ne da(ja)ti vedeti: ea Pl., iniuriam Ter., timorem Ap.

Muthul Mútul, reka v Numidiji: erat in ea parte Numidiae, quam Adherbal in divisione possederat, flumen oriens a meridie nomine Muthul S.

Mūtila -ae, f Mútila, mesto Histrov v Istri (zdaj Medulin), ki so ga Rimljani osvojili l. 177: L.