Franja

trāns-fodiō -ere -fōdī -fossum (trāns in fodere) prebosti (prebadati), zabosti (zabadati), predreti (predirati): Plin. idr., se L. epit., parietem L., alicui latus L., Galli in scrobes delati transfodiebantur C., transfosso oculo T.; z gr. acc.: pectora transfossi V.

trans-fōrmō -āre -āvī -ātum (trāns in fōrma; po gr. μετα-μορφόω) preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), spremeniti (spreminjati), preoblikovati, transformírati: se in vultus aniles V., membra in iuvencos O., gemmas in ignes (= stellas) O., homines in similitudinem angelorum Lact.; pren.: animum transformari quodammodo ad naturam eorum, de quibus loquimur Q.

trāns-fundō -ere -fūdī -fūsum (trans in fundere) preli(va)ti v drugo posodo, izli(va)ti, zli(va)ti, odli(va)ti, čez (z)liti: aquam in alia vasa Col., sanguis in venam transfunditur Cels., aliquem (pepel koga) in urnam Lucan.; klas. le metaf. izli(va)ti, preli(va)ti = prenesti (prenašati): eorum mores in Macedonas Cu., omnem amorem in aliquem Ci., in effigies mutas divinum spiritum transfusum (sc. esse) T. da je razlit, da se izliva, sunt alia (sc. studia) liberiora et transfusa latius Ci. obširnejša.

trāns-mōveō -ēre (trāns in mōvēre) na ono stran, prek(o), čez spraviti (spravljati), premestiti (premeščati): Syriā legiones T.; pren. prenesti (prenašati), pripisati (pripisovati): labore alieno magno partam gloriam verbis in se Ter. sebi pripisati (pripisovati), rem a nobis alio M.

trāns-nōminō -āre -āvī (trāns in nōmināre) dati drugo ime, preimenovati, prekrstiti (prekrščevati): Septembrem mensem et Octobrem Germanicum Domitianumque Suet., Pansam se Suet., qui prior et Christum suum in homines annuntiaret et Iesum transnominaret Tert.

trān-spiciō -ere (trāns in specere) videti, gledati, zreti skozi (čez) kaj: foris quae vere transpiciuntur (sc. per ianuam) Lucr. kar se vidi na oni strani, per eas igitur membranas sensus ille, qui dicitur mens, ea quae sunt foris transpicit Lact.

trāns-verberō -āre -āvī -ātum (trāns in verberāre) prebi(ja)ti, predreti (predirati), prebosti (prebadati): Val. Max., Lact. idr., clipeum, aerea clipei V., pectus alicuius abiete V., se gladio Sen. ph., bestia venabulo transverberetur Ci. ep., (Vinius) a milite in utrumque latus transverberatus T. z udarci ranjen, transverberatis scutis inter se conserti haerebant L.; metaf.: aëra proximum terrae volitando Ap. rezati zrak (o ptičih).

trāns-volō (trā-volō) -āre -āvī -ātum (trāns in volāre)

I. intr. (z)leteti (letati) skozi kaj; metaf. (z)leteti kam, preleteti, preteči, (od)hiteti kam: Varr., Sen. tr. idr., eques transvolat in alteram partem L., arma transvolarunt ad hostes Pl., transvolat ignis Lucr. —

II. trans.

1. kaj preleteti (preletati, preletavati), prehite(va)ti, hitro prekoračiti (prekoračevati), prečkati: oceanum Corn., Pontum, Boeotias fines Plin., Alpes, Asin. Poll. in Ci. ep.; metaf.: dum transvolat auras (sc. vox) Lucr., qualia sunt vitri (sc. foramina), species quā travolat omnis Lucr. šine skozi; pren.: cogitatio animum transvolans Plin. prešinjajoča.

2. occ. leteti mimo, hiteti mimo, šiniti mimo, huš(k)niti (mimo): Cupido transvolat aridas quercus H., vela navium Plin., Nilus insulas transvolat Plin. teče mimo otokov, ob otokih; metaf. (o času): ad nutum tuum momenta transvolant Aug.; pren.: transvolat (sc. meus amor) in medio posita H. hiti mimo … , se ne (z)meni za …

trecentiēs (trecentiēns), adv. (trecentī) tristokrat: Petr., Plin., Macr., Lamp., M. idr., ut ista nostra diffututa mentula ducenties comesset aut trecenties Cat., dederas, Apici, bis trecenties ventri, et adhuc supererat centies tibi laxum Mart., cum enim mundus trecenties et sexagies se converterit Hyg., duum milium stadium, quae fiunt passus trecenties et decies quinquies centena milia Vitr.

tremor -ōris, m (tremere)

1. trés, trésenje, tresávica, tresávost, trepèt, trepetánje, trepetávost, drgèt, drgetánje, drgetávost, drhtênje, drhtávica, drhtávost, trémor: Pl., Plin., Macr., Veg., Cl. idr., ut terrorem pallor et tremor consequatur Ci., pallor et tremor et dentium crepitus L., gelidus per ossa cucurrit tremor V. od groze mraz spreleti kosti, od groze se mraz razleze po kosteh, nervorum torpor tremorque Sen. ph., tremor omnium membrorum L., tremor quassat artūs Sen. tr. ali errat per artus Sen. tr., tremor ignium clarus Lucr.; occ. (zemeljski) potres: Sen. ph., Cl. idr., Tellus magno tremore omnia concutiens O., unde tremor terris (sc. sit) V.; pl.: Lucan., Plin. idr., tremores labantis soli Sen. ph., tremores terrae Gell., late disserpunt inde tremores Lucr., sollicito manes totumque tremoribus orbem O.

2. meton. predmet, ki vzbuja trepet ali strah = strah, strašilo, groza: Ponti, saevi Hydaspis Petr., silvarum, ludi Mart.

trepit (indoev. kor. *trep- obračati, sukati; prim. skr. trápatē sramuje se, je v zadregi, trapā́ sram, zadrega, gr. τρέπω [jon. τράπω] obračam, τροπή obrat, τρόπος zasuk, obrnitev, obrat) = vertit obrača (3. os. gl. ind. pr. act.): trepit: vertit, unde trepido et trepidatio, quia turbatione mens vertitur Fest.

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

triariī -ōrum, m (trēs) triárij(c)i = „tretjo bojno vrsto tvoreči“, nekakšna rezerva. Bili so najstarejši in najizkušenejši vojaki rimskih legij; oboroženi s sulicami (hastae) in razdeljeni v maniple po 60 mož so stali v tretji vrsti trojne rimske bojne razporeditve (acies triplex). Dokler sta se pred njimi stoječi vrsti (hastati in principes) uspešno bojevali, so kleče počivali, ko pa sta se prvi vrsti znašli v stiski, so triariji vstali in posegli v boj: Varr., Sen. ph., pugna ordinata per principes hastatosque et triarios L.; sg.: triarius prior (prvi triarij) centum homines gubernabat Veg.; preg.: res ad triarios rediit L. zadnje rezerve morajo naprej = prišlo je do skrajne sile, poseči je treba po skrajnih ukrepih (zadnjih pripomočkih).

tribulus (starejše tribolus) -ī, m (tuj. τρίβολος triost)

1. triostnik, triostni (trikotni) rogljač (skopec), past, ki so jo nastavljali sovražnikom, poseb. konjenikom; s tremi ostmi se je zarila v zemljo, četrta ost pa je gledala navzgor: Veg.

2. metaf. (zaradi podobnosti z njim) bot.
a) zobačica (Tribulus terrestris Linn.), neki bodičast plevel (drač): Plin., Vulg., lolium tribulique O., lappaeque tribolique V.
b) vodni orešek (starejše rašec, povodni oreh, bodeči oreh) (Trapa natans Linn.): Plin.

tribūnicius 3 (tribūnus) tribúnski, tribúnov, in sicer

1. ljudskotribunski, ljudskega tribuna (ljudskih tribunov) (gen.): Val. Max., Fl. idr., potestas C., Ci., vis C., intercessio C. ki pripada ljudskim tribunom, do katere imajo ljudski tribuni pravico, procellas L. ali seditiones S. ki so jih sprožili (obudili) ljudski tribuni, ius, collegium Ci., rogationes, leges Ci. ki so jih predlagali (sprožili) ljudski tribuni, comitia Ci. ep. za volitev ljudskih tribunov, candidati Ci. ep. kandidati za tribunat, potegujoči se za tribunstvo, viatores T. tribunski biriči, sodni sluge; subst. tribūnicius -iī, m (sc. vir) bivši (ljudski) tribun: Ci., L.

2. vojaškotribunski, vojaškega tribuna (vojaških tribunov) („polkovniški“): equites Romanos in tribunicium restituit honorem C.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

trīcēnārius 3 (trīcēnī) trideset vsebujoč ali obsegajoč: numerus Tert. tridesetica, fistula Vitr., Front. tridesetpalčna (tridesetcolska) cev, caerimoniae P. F. pred katerimi so se 30 dni vzdržali določenih stvari, divinitas Tert., et ecce iam tricenariam aetatem agebant Aug. bili so že v 30. letu; (o osebah) tridesetleten: filius Sen. rh.; subst. trīcēnārius -iī, m tridesetletnik: Arn.

tri-dēns -entis (trēs in dēns)

1. adj. (abl. sg. -ī) trizób (trozób), trizobát (trozobát): totumque dehiscit convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V., aes Val. Fl. ladjin kljun, ladijski kljun (rilec), fuscinula Vulg., tridenti armatus ferro Arn.

2. subst. m (abl. sg. -ī in -e)
a) (Neptunov) trizób: V., Pr. idr., tridente suo terram percussit O.
b) ostva, ost ribičev za lov na večje ribe: Plin.
c) trizób kot orožje gladiatorjev, ki so se borili z mrežo (retiarii): Iuv.