Franja

allātrō (adlātrō) -āre -āvi -ātum (za)lajati nad kom; le pren.: Col., Q., (Oceanus) interna maria allatrat Plin. zahrumeva na... morja, magnitudinem eius (Africani) adlatrare L. (kakor pes) bevskati v... velikost, all. aliquem usque et usque Mart., aliquem nigro ore Sil. zavistno tožiti (črniti) koga.

allaudābilis (adlaudābilis) -e (al-, adlaudāre) prav hvalevreden: Pl., Lucr.

allaudō (adlaudō) -āre pohvaliti kaj: Pl.

allēc (hallēc) -ēcis, n (iz gr. ἁλικόν ali bolje ἁλυκός slan) ribja omaka (iz ostrig, školjk ali mren): Pl. ap. Non., H. — Soobl. allēx (hallēx) -ēcis, m f: Ca., Plin., Mart.

Opomba: Pisava najboljših rokopisov je allec ali hallec, allex ali hallex; inačice alec, halec, alex, halex.

allectātiō (adlectātiō) -ōnis, f (al-, adlectāre) privabitev, navabljanje, privabljanje: Q.

allēctiō (adlēctiō) -ōnis, f (al-, adlegere)

1. izvolitev (sprejem) v kako tovarištvo: in clerum Tert., connubialis M., amici Sen. ph. pridobitev prijatelja.

2. occ. (v času cesarjev) izvolitev (sprejem) med višje davkarje (allecti, gl. allegō -ere 2. c) v provincah: Cod. Th.

allectō (adlectō) -āre (intens. glag. al-, adlicere) zelo prizadevno privabljati, vneto privabljati: Col., ad quem (agrum) fruendum... allectat senectus Ci.

Āllēctō, gl. Ālēctō.

allector (adlector) -ōris, m (al-, adlicere) vabilec: Col.

allectōrius 3 (allicere) vabljiv, mikaven: Plin. Val.

allēctus (adlēctus) -ī, m, gl. allegō.

allēcula (hallēcula) -ae, f (demin. allēc, hallēc) ribja omakica (omaka): Col.

allēgātiō (adlēgātiō) -ōnis, f (al-, adlēgāre)

1. odposlanje (pogajalcev): cum sibi omnes ad istum adlegationes difficiles... viderent Ci.; v besedni igri: allegationibus legationem expugnavit Ci. s svojimi poslanci poslanstvo.

2. pren.
a) poudarjanje, uveljavljanje kakega vzroka v opravičilo ali dokaz: Ap., Dig.
b) met. = cesarski odpis: Cod. Th.

allēgātus (adlēgātus) -ūs, m (al-, adlēgāre) nasnovanje, naklep: Pl., Gell.

allegō (adlegō) -ere -lēgi -lēctum prib(i)rati, k čemu še (iz)voliti: rogationem... promulgarunt, ut... quattuor pontifices, quinque augures, de plebe omnes adlegerentur L., patricios adlegit Suet.; z dat.: octo praetoribus adlecti duo Vell.; pren.: caelo adlegi Sen. tr.; s praep.: aliquem in decurias, peregrinos in senatum Suet., allegi in corporibus Dig., allectus inter praetorios Plin. iun., gens inter Romanas gentes adlecta Suet.; namen z in in z acc.: numerum (militum) in custodiam adl. Suet. — Od tod subst. pt. pf. allēctus (adlēctus) -i, m

1. novoizvoljenec: Varr.

2. occ. (v času cesarjev)
a) izvoljenec, ki ga je cesarska milost pomaknila v višji čin, tako da je preskočil redne stopnje: Plin. iun.
b) (v pl.) po cesarski milosti v senat sprejeti vitezi: P. F.
c) cesarski višji davkar v provincah: Cod. Th.

allēgō (adlēgō) -āre -āvi -ātum

1. (osebe v zasebnih stvareh) odposlati (odpošiljati), poslati (pošiljati); abs.: petit a me Rabonius et amicos adlegat Ci., necessarios adlegatos esse dicebat Ci., cum patrem... adlegando... fatigasset L. s poslanstvi; z ad: ego si allegassem aliquem ad hoc negotium Pl., quem ad hunc (iudicem) reus adleget? Ci.; pren.: philosophiam ad aliquem adlegare Ci. filozofijo kot priprošnjico poslati h komu = po filozofiji priprošnjo vložiti pri kom; z dat.: alium ego isti rei allegabo Pl., et ipse ad eos accedit et homines nobiles adlegat iis, qui peterent, ne... Ci.

2. (h kaki prevari) koga napeljati, nagovoriti: Pl., ut ne credas a me adlegatum hunc senem Ter.

3. pren. (kaj kot vzrok) povedati, navesti (navajati), omeniti (omenjati), uveljavljati, dokaz(ov)ati, sklicevati se na kaj: munera, preces, mandata regis sui Scydrothemidi adlegant T., dignitas eius allegatur Q., all. patrocinii ius Plin. iun., hoc senatui (pri senatu, pred senatom) Plin. iun.; allegare se ex servitute in ingenuitatem Ulp. (Dig.) s temeljitim dokazovanjem svojega svobodnega rojstva rešiti se suženjstva.

allēgoria -ae, f (gr. ἀλληγορία) prispodoba, alegorija, govorna podoba, čisto lat. imenovana inversio: Ci. (ki piše to besedo le grško), Char., continuus (translationis usus) in allegorias et aenigmata exit Q.

allēgoricus 3, adv. -ē (gr. ἀλληγορικός) prispodoben, alegoričen: Eccl.

allēgorista -ae, m (allēgoria) razlagalec alegorij: Eccl.

allēgorizō -āre (= ἀλληγορεῖν) v alegorijah (podobah) govoriti: Eccl.