Franja

tēstāmentum -ī, n (tēstārī)

1. zadnja (poslednja) volja, oporoka, volilo, testament: falsum Ci., legitimum Plin. iun., ingratum Suet. v katerem se cesarju ne voli ničesar, v katerem se cesarju ne zapusti prav nič, duplex Suet., testamenta ac voluntas mortuorum Ci., captatio testamenti Plin., subiectio testamentorum L., subiector testamentorum Ci., ius testamenti Icti., testamentum facere Ci., Icti. narediti, facere testamentum in procinctu Vell. v trenutku, ko se gre v boj, testamentum rumpere ali inritum facere Ci. razveljaviti, testamentum conscribere, interlinere Ci., mutare Ci., Sen. rh. idr., captare H., Sen. ph., nuncupare Plin. iun., signare Q., Plin. iun., obsignare C., Ci., Suet., resignare H., confirmare, operire Q., rescindere Ci., Q., circumscribere Plin. iun. izogniti se oporoki, adhiberi ad testamentum Icti. biti sprejet k oporoki (oporočanju), non admitti ad testamentum Icti. ne biti sprejet (pripuščen) kot dedič, excludi testamento Icti. biti izključen iz oporoke (od dedovanja), adoptare aliquem testamento N., Val. Max., per testamentum adoptari Eutr., regnum testamento (v oporoki, z oporoko, po oporoki) legare Iust., imperio Romano per testamentum Asia accessit Eutr., corrigere testamenta vivorum Ci., aliena testamenta ipsis, quorum sunt, dictare Plin. iun. ljudem narekovati njihovo (lastno) oporoko, testamenti factionem habere Ci. imeti pravico narediti oporoko, alio testamento mori Plin. iun., testamento aliquem heredem relinquere Eutr., eripis hereditatem, quae venerat a propinquis, venerat testamento, venerat legibus Ci. Pravico do izdelave oporoke ali dedovanja so imeli le rimski državljani; bile so tri vrste oporočanja (testamenti factio):
a) calatis comitiis Gell.
b) in procinctu Ci., Vell.
c) per aes et libram, kjer je nastopil navidezni kupec; gl. emptor.

2. zaveza, testament (starejše zakon) Svetega pisma: Lact., Tert.

Theophanē -ēs, f (Θεοφάνη) Teófana, Bizaltova hči, ki je Pozejdonu, potem ko jo je spremenil v ovco, rodila ovna, ta pa je nesel Helo in Friksa v Kolhido: Hyg.; prim. Bisaltis: O.

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

thyrsus -ī, m (gr. ϑύρσος) steblo, steblika, storž, štor: Col., Plin., lactuculae Suet.; occ. tírs, Bakhova (bakhovska) palica, ovita z bršljanom in trtnim listjem, s pinijevim jabolkom na koncu; nosil jo je bog Bakh, pa tudi roječe bakhantke: H., O., Sen. tr., Stat.; bakhantinje ali tijade so tako palico vihtele pri Bakhovih orgijah; meton.: ubi mota calent viridi mea pectora thyrso O. ko moje srce ogreje bakhovska razposajenost; metaf.: acri percussit thyrso (z ostrim želom, z ostrim šilom) laudis spes magna meum cor Lucr.

tīrōcinium -iī, n (tīrō; prim. latrō-cinium)

1. prva vojaška služba, vojaško novaštvo, vojaško novinstvo, vojaška neizkušenost: senatus tirocinio iuvenis movetur L., tirocinium militiae Val. Max., propter exercitus paucitatem et tirocinium Auct. b. Afr., tirocinium ponere (deponere) Iust. ali tirocinii rudimenta deponere Iust. prvič poskusiti (poskušati) naučiti se vojaške službe, prvič iti v vojno, (sc. hostes) tirocinia militum imbuebant Fl. so potili (naše) neizkušene vojake, so bili (našim) vojakom vojaška šola.

2. meton. vojaški novinci, vojaški novaki, mladi vojaki, rekruti: cum contemptum tirocinium barbaros excitare possit L.

3. metaf.
a) novaška ali novinska neizkušenost: cum senatus et tirocinio et perturbatione iuvenis moveretur L.
b) prvi poskus (poizkus, preizkus), prva poskušnja (preizkušnja): tirocinium navium Plin. poskusna (= prva) vožnja, prva plovba, producta fuerit tirocinio Plin. na poskušnjo, na preizkušnjo = prvič, potest tirocinium esse homicidium, parricidium non est Sen. rh.
c) prvi (javni) nastop: ut filios suo quemque tirocinio (vsakega, ko bi oblekel moško togo) deduceret in forum Suet., dies tirocinii Suet., in L. Paulo accusando tirocinium ponere L. prvič nastopiti.

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.

tranquillō -āre -āvī -ātum (tranquillus)

1. pomiriti (pomirjati, pomirjevati), umiriti (umirjati, umirjevati): mare oleo Plin.

2. metaf. pomiriti (pomirjati, pomirjevati), umiriti (umirjati, umirjevati), (u)tešiti, (raz)vedriti, razjasniti (razjasnjevati): H. idr., tranquillatis rebus Romanis N. ko je v Rimu nastopil mir, ko so se razmere v Rimu umirile, ko se je položaj v Rimu umiril, tranquillare voltum Pl., animos Ci., ut aut perturbentur animi aut tranquillentur Ci.

triariī -ōrum, m (trēs) triárij(c)i = „tretjo bojno vrsto tvoreči“, nekakšna rezerva. Bili so najstarejši in najizkušenejši vojaki rimskih legij; oboroženi s sulicami (hastae) in razdeljeni v maniple po 60 mož so stali v tretji vrsti trojne rimske bojne razporeditve (acies triplex). Dokler sta se pred njimi stoječi vrsti (hastati in principes) uspešno bojevali, so kleče počivali, ko pa sta se prvi vrsti znašli v stiski, so triariji vstali in posegli v boj: Varr., Sen. ph., pugna ordinata per principes hastatosque et triarios L.; sg.: triarius prior (prvi triarij) centum homines gubernabat Veg.; preg.: res ad triarios rediit L. zadnje rezerve morajo naprej = prišlo je do skrajne sile, poseči je treba po skrajnih ukrepih (zadnjih pripomočkih).

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tubi-lūstrium ( tubu-lūstrium) -iī, n (tuba in lūstrāre) tubni (trobni, trombni, trobeljni, trobentni) praznik (23. marca in 23. maja, ko so čistili daritvene (obredne) tube): dies tubulustrium appellatur, quod eo die in atrio sutorio sacrorum tubae lustrantur Varr., proxima Volcani lux est, tubilustria dicunt: lustrantur purae, quas facit ille, tubae O.

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.

turbō² -inis, m (sor. s turbāre, turba)

1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).

2. meton.
a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.

3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat.

Tūscus 3 (prim. Etrūscus) túskovski, túskiški, túskijski, etrúr(ij)ski: mare Ci. = Tirensko morje, amnis V., Plin. ali alveus H. = Tibera, dux (= Mezentius) O., eques Mart. = Mecenat, ki je bil potomec etrurskih kraljev, cadi Mart. etrurska vina, semen Tuscum O. pira, pirjevica, vicus Pl., L., Varr., H., T., Mart. Etrurska (Tuskovska) ulica v Rimu med Julijevo baziliko in Kastorjevim svetiščem, bivališče trgovcev s svilo, pa tudi sodrge, zlasti prostitutk; adv. Tūscē túskovsko, túskiško, etrúrsko: Varr. ap. Gell., dicere Gell., subulo Tusce tibicen dicitur Fest. Od tod

1. subst. Tūscī -ōrum, m
a) (sc. agrī) Túskovsko, Túskiško, etrursko podeželsko posestvo Plinija mlajšega: Plin. iun.
b) Tūscī -ōrum, m Túski, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije, ki je obsegala 12, pozneje 15 glavnih plemen, od katerih je imelo vsako svojega predstojnika ali župana, imenovanega „lucumo“. Tuski so sloveli kot vedeževalci (avgurji) in umetniki (etrursko posodje, stebrišča idr.). Ko so si jih Rimljani popolnoma podvrgli, so se postopoma zlili z njimi in počasi izginili iz zgodovine: Varr., L., Ci., Mel.; meton. túskovsko (etrúr(ij)sko) ozemlje, Etrúrija: Varr., in Tuscos abiit L.
c) Tūsca -ae, f Túska, Etrúr(ij)ka, Etruščánka: Iuv.

2. subst. Tūscia -ae, f Túskija, Túskovsko, Etrúrija: Amm., Eutr., Tert.

3. adj. Tūscānicus 3 túskovski, túskiški, tuskánski (tuskániški), etrúr(ij)ski: impluvium Varr., signa Plin., statuae Q., dispositiones Vitr.

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.

uter-que, utra-que, utrum-que, gen. utrīusque, dat. utrīque (uterque : uter = quisque : quis) pron. indefinitum vsak od obeh, vsakteri od obeh ali njiju, eden in drugi, oba = vsak zase (ne oba skupaj, zato pravilno s predik. v sg.): Pl., Ter., Afr. ap. Non., V., H., Q., Plin., Iust. idr., uterque cum equitatu veniret C., habebat uterque quid sequeretur Ci., sermones utriusque linguae Ci., cum iam tempus esset deducendi de Samnio exercitūs aut utriusque aut certe alterius L., qui utrumque probat, ambobus debuit uti Ci.; uterque podvojen: uterque utrique est cordi Ter. vsak (od njiju) je drugemu … , cum uterque utrique esset exercitus in conspectu C. ko sta si vojski bili prišli (druga drugi) v dogled; pogosto v določenem pomenu: uterque Phoebus O. vzhajajoče in zahajajoče sonce, jutro in večer, solis utraque domus O. vzhod in zahod, uterque polus O. sever in jug, uterque oceanus O. vzhodno in zahodno morje, uterque Neptunus Cat. obojni Neptun (gr. ἐπιϑαλάσσιος in ἐπιλίνμιος), uterque Poenus H. Punec v Evropi in Afriki, uterque parens O. oče in mati, utraque tyrannis N. obojna = obeh Dionizijev (starejšega in mlajšega), utraque fortuna = veliko in majhno imetje: N.; = sreča in nesreča: Ci., T., in utramque partem disputare (disputationem habere) Ci. na obe strani = za in proti; subst.: non parva multitudo utriusque Aug. obeh spolov; s partitivnim gen.: uterque nostrum Ci., horum uterque occĭdit Ci., quorum uterque Bruti imaginem cotidie videret Ci., uterque consulum L., uterque legatorum Vell.; redko s predik. v pl. (gr. κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter., Ca., Cl. idr., ut utraque (sc. navis) ex concursu laborarent C., uterque eorum exercitum educunt C., utraque (sc. Pallas et Arachne) festinant O., uterque ambigui (sc. fuerunt). T.; v pl. stoji ta pron.
a) pri subst., ki so pluralia tantum: in utrisque castris C.
b) če je govor o dveh množinah, ki si jih zamislimo vsako zase, ali pa o več osebah ali stvareh na vsaki strani = oboj(n)i, obojestranski, obe stran(k)i, oba dela: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Naev. ap. Macr. idr., collatis utrorumque (sc. Graecorum et Romanorum) factis N., muros utrosque et Piraei et Athenarum reficiendos curat N., ab utrisque militibus auditus est C. od obojih vojakov = od vojakov obeh strani, od obeh vojska, quoniam utrique Socratici et Platonici volumus esse Ci., a quibus utrisque aliquid sumitur Ci., cognoscere, quid boni utrisque (svojcem in sovražnikom) aut contra esset S., cum flamma ab oppugnatis et oppugnatoribus est visa, utrisque venit in mentem signum esse N., colloquii die utrique legatos mittunt N., parantibus utrisque se ad proelium L.
c) v pomenu oba, obadva s poudarkom na le dveh osebah ali stvareh se uporablja redko (pri Ci. nikdar): hi (sc. Marcius et Metellus) utrique ad urbem imperatores erant S., duae fuerunt Ariovisti uxores; utraeque in eā fugā perierunt C., utrorumque Dionysiorum (Dionizija starejšega in Dionizija mlajšega) opibus Corinthii saepe adiuti N., illa utrosque (sc. avum et aviam) intuens T., binos scyphos (dve kupi) habebam, iubeo promi utrosque Ci.; pesn.: utraeque res Ter., palmas utrasque tetendit V., ramum super utraque quassat tempora V., pallor utrasque (sc. Canidiam et Saganam) fecerat horrendas H. — Od tod adv.

1. utrasque
a) na obeh straneh: atque hercle utrasque te, cum ad nos venis, subfarcinatam vidi Caecil. ap. Non.
b) obakrat: in Hispania pugnatum bis, utrasque nostri loco moti Cassius Hemina ap. Non.

2. utrimque (utrinque) (star., po 3. deklinaciji tvorjen acc.) z obeh strani, od obeh strani, na obeh straneh: Enn. ap. Macr., Pl., S., L., H., Plin. idr., acriter u. pugnatum est C., magnae u. copiae, ita paratae ad depugnandum Ci. ep., femina u. nobilis T. po očetu in materi, causam u. tractare Q. obravnavati z obeh plati = govoriti za in proti; z gen.: u. orarum Cael.; metaf.: u. anxii T. z obeh strani v strahu = boječ(i) se obeh strani (strank). V zvezi s secus, pisano tudi skupaj utrimquesecus (utrinquesecus) ob obeh straneh, na obeh straneh: Luc., Ca., Ap., N., Amm. idr., quare utrimque secus cum corpore vapulet Lucr.

3. utrōque (star. dat.) na vsako stran od dveh strani, na obe strani, na obojno stran; krajevno: exercitūs u. ducti L., u. citius quam vellemus cursum confecimus Ci. ep., nescit, utro ruat, et ruere ardet utroque O., u. caput iactans V.; metaf.: Varr., Ci., u. trahunt. V zvezi z versum (vorsum), pisano tudi skupaj utrōqueversum (utrōquevorsum) „proti obojni strani“ = na obe strani: Pl., utroque versum dicantur Gell. v dvojnem pomenu, dvoumno.

Opomba: Gen. sg. pesn. utrĭúsque: H., O., Lucr., Mart.; tudi utrīque: Pl.; gen. pl. tudi utrûmque: Ci.

ut-pote, adv. (ut in potis; iz „ut poti [est]“ „kakor je mogoče“) „kakor je mogoče“ = namreč, seveda, kot namreč, kot seveda, kajpada, kakopak, vsekakor, gotovo, in sicer; pred adj. in pt., poseb. pred abs. abl.: Cu. idr., sane populus numerabilis, utpote parvus H., Rubos fessi pervenimus, utpote longum carpentes iter H., utpote lecti utrimque L., puerulo me, utpote non amplius IX annos nato N. ko namreč še nisem imel več kot devet let, utpote congregatis feminis puerisque L.; zelo pogosto pred relat. qui, quae, quod s cj.: Cat. idr., utpote qui nihil contemnere soleamus Ci. mi namreč, ki pač … , utpote quae non sit eadem Pl. ki pač vendarle ni ista; pred cum = ker že: Cod. I., utpote cum singulae quaedam cohortes seditionem fecerint Asin. Poll. in Ci. ep.

vae (slabo vē)

I. interj. (prim. gr. ὀά, οὐᾶ, οὐαί, got. wai = stvnem. wē = nem. wehe) oj!, joj!, oh!, jojmene!, joj, prejoj!, joh!, gorje!, vzklik bolesti ali ne(je)volje; abs.: Pl. idr., Mantua vae! Miserae nimium vicina Cremonae V., cum tu, Lydia, Telephi laudas bracchia, vae, meum … tumet iecur H.; večinoma z dat.: Pl., Ter., Mart., Aug. idr., audita intoleranda Romanis vox: vae victis esse L. ali vae victis! Fl. (baje Brenov vzklik, ko je dal požgati Rim; od tod preg.: vae victis Pl. = sila boli; redko z acc.: vae te! Pl., Cat. oj te!, ojme tebe!, jojtebe!, vae me! Sen. ph. jojme!, jojmene!; v svetopisemskem jeziku tudi subst. = gorjé: vae unum abiit et ecce veniunt adhuc duo vae post haec Vulg., erga quem delinquentes vae essent habituri Tert. —

II. predpona pri adj. in iz njih izpeljanih subst. s pomenom „preveč“ ali „premalo“ kake reči (kot hiba); prim. vae-cors, vae-grandis, vae-sanus.

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

varius¹ 3, adv. -ē (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. raznobarven, pisan, barvit, barvno bogat, barvno raznolik, lisast, starejše uprižan, šarast, šáren: Pl., Ter., Varr., Col., Petr., Sen. ph., Sen. tr. idr., serpens O., V., lynces V., uva variis racemis O., frondes, lapides H., columnae H. iz pisanega (raznobarvnega) marmorja, varius coloribus pavonum cervix Sen. ph., variae coloribus herbae O., colores O., V., ubi uva varia fieri coeperit Ca. ko dobi barvo, mithrax e Persis venit et Rubri maris montibus, multicolor ac contra solem varie refulgens Plin. spreminjast; pesn.: caelum O. zvezdn(at)o.

2. metaf.
a) raznoter, mnogoter, raznovrsten, mnogovrsten, raznolik, mnogolik, raznoličen, mnogoličen, različen, razen, spreminjajoč se, menjavajoč se, izmenjujoč se, spremenljiv, nestalen, nagibajoč se zdaj sem, zdaj tja (zdaj na to, zdaj na ono stran): Lucr. idr., alvus, cibus Cels., terra Col. ali sulcus Ca. zgoraj mokra in spodaj suha (agr. t.t.), mores Ci., sententiae, sermones C., formae, ferae O., opes V.; v sg.: voluptas etiam varia dici solet Ci., oratio Ci., sermo O., V. o različnih stvareh, mos, sensus V., adsensus V. nesoglasno, facies totius negoti varia S., varia fortuna belli L., varium bellum S., Pl. = varie bellatum est L. s spremenljivo bojno srečo, varia victoria S., L., Iust., varius fortunae eventus C., varia et diversa studia Ci. raznoteri nesovisni nauki, varium est, quales dii sint Ci. različna so mnenja, numerus varie (mnogotero) diffusus Ci., de morte eius varie scriptum est N. se različno poroča.
b) occ. (o osebah, njihovem duhu ali značaju) α) vsestransko izobražen, raznotero nadarjen: varius et multiplex et copiosus fuit Ci., ingenium Plin. Iun. β) nestanoviten, omahljiv, muhast, spremenljiv, protisloven (naspr. constans): Pausanias in omni genere vitae varius N., Antonius ingenio varius Fl., varium et mutabile semper femina V. omahljivo … bitje, animus S., varie se gerere Vell.