-
capitulātim, adv. (capitulum) po poglavjih, po glavni vsebini: Plin., dicere N.
-
capitulātus 3 (capitulum) drobnoglav, z glavico, glavičast: Cels., Plin.
-
capitulum -ī, n (demin. caput)
1. glavica: Cels., operto capitulo bibunt Pl., c. cepae Col.; met. (laskavo ali šaljivo) človeče(k): hoc capitulum Pl., o capitulum lepidissimum Ter.
2. pren.
a) arhit.
a) pri stebru glava, oglavje, vzglavje: Ca., Varr., Vitr., Plin.
b) glavno bruno pri bojnih strojih: Vitr.
b) naglavni okras: Varr. ap. Non., Non., Isid.
c) poglavje, odstavek, oddelek, mesto (v knigi ali zakonu): Prisc., Eccl., Icti., primum capitulum libri Ci., prim. caput; tudi glavna vsebina: Vulg.
č) vojaški nabor, novačenje, regrutacija: Cod. Th.
-
Capitulum -ī, n Kapitul, herniško mesto v Laciju: Plin. Od tod preb. Capitulēnsēs -ium, m Kapitulci: Ulp. (Dig.).
-
capītum -ī, n (gr. καπητόν) živinska klaja, krma, piča, obrok: Vop., Amm., Icti., Cod. Th.
-
capniās -ae, m (gr. καπνίας dimast) dimast dragulj, kapnij,
1. neke vrste jaspis z dimastimi progami: Plin.
2. neke vrste zlati kamen, morda naš sajevec: Plin.
-
capnios -iī, f (gr. κάπνιος, sc. ἄμπελος) kapnija, trta s temnim, dimastim grozdjem: Plin.
-
capnītis -tidis, f (gr. καπνῖτις dimasta)
1. kapnitida, neke vrste kalamina ali kobalt: Plin.
2. = capniās 1.: Plin.
-
capnos -ī, f (gr. καπνός dim) bot. viranta, smetenjak: Plin.
-
cāpō -ōnis, m (pozna soobl. = cāpus -ī, m; prim. gr. κοπίς nož, κόπανον meč, κόπτω bijem, ranim) petelin rezanec, kopun, kapun: Mart., Pall., Petr.
-
cappa1, n, indecl. (κάππα) gr. črka kapa (Κ, κ): Aus.
-
cappa2 -ae, f naglavje: Isid.
-
Cappadox -ocis, m (Καππάδοξ) Kapadočan, preb. pokrajine Kapadokije: Ci., Pers.; nav. v pl. Cappadocēs -um, acc. -ēs in pesn. -as, m Kapadočani: Mel., Lucan., Pers., Mart., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H. (sc. Ariobarzanes II.; denarne stiske kapadoških kraljev so prišle v pregovor; bogastvo Arhelaja, zadnjega kapadoškega kralja, so bili številni sužnji, ki jih je prodajal na tuje). Cappadoces redkeje = kapadoški konji: Veg. — Od tod subst. Cappadocia -ae, f (Καππαδοκία) Kapadokija, dežela sredi Male Azije od zgornjega Evfrata do kolena reke Halija, najbolj vzhodna maloazijska rim. provinca: Varr., Ci., N., Cu., Plin. Adj.
1. Cappadocius 3 kapadoški: lactuca Col., zizipha Plin., gemma Plin. dragulj slonokoščene barve, ki so jih brusili v Kapadokiji.
2. Cappadocus 3 kapadoški: gens, sal Col., lactuca Col. ali samo Cappadoca -ae, f: Mart.
-
cappara -ae, f, bot. = portulāca: Ap. h.
-
capparī, n, indecl. (gr. κάππαρις) kaprovčev popek (brst), kapra (začimba): Cels.
-
capparis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (gr. κάππαρις) kaprovec (grm), kapra (začimba): Pl., Varr. ap. Char., Cels., Col., Plin., Mart.
-
cappūdō, gl. capēdō.
-
capra -ae, f (caper)
1. koza: Varr., Col., Plin., caprae, quas alimus, a capris feris sunt ortae Ca. ap. Char., caprae ferae Ca. ap. Varr., Ci. divje koze oz. srne, toda: ferae saxi deiectae vertice caprae V. (najbrž) planinski kozorogi; capras et oves quot quisque haberet Ci., c. alba L.
2. met. po kozi (kozlu) zaudarjajočega vonja izpod pazduhe (caper): arta premunt olidae convivia caprae H.
3. pren. Capra zvezda Kapela v ozvezdju Voznika (tudi Capella): Ci. poet., insana caprae sidera (ker zahaja v Rimu 7. XII., kar oznanja začetek zime). — Kot nom. propr.
a) Capra -ae, m Kapra, ime Anijevega rodu: Varr.
b) Caprae palus: L., Aur. (= Capreae palus O., Fl.) Kozje močvirje na Marsovem polju, kjer je izginil Romul.
-
caprāginus (po drugih caprūginus) 3 (capra) od srnine: lumbi Macr. rebrca.
-
caprāgō -inis, f, bot. = cicer columbinum: Ap. h.