Franja

canthariās -ae, m (iz κανϑαρίς španska muha) kantarij, neki dragulj s podobo španske muhe: Plin.

cantharis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. κανϑαρίς)

1. španska muha, poseb. strup, ki se pridobiva iz nje: Val. Max., cantharidum succi O. strupen sok iz španskih muh, cantharidas sumpsisse dicitur Ci. Soobl. cantharida -ae, f: Isid.

2. žitni črv, žižek: Plin.

cantharītēs -ae, m (gr. κανϑαρίτης οἶνος) kantarit, vino od trte κανϑάρεως: Plin.

Cantharolethrus -ī, m (Κανϑαρόλεϑρος „Smrt hroščev“) Kantaroleter, kraj pri Olintu: Plin.

cantharulus -ī, m (demin. cantharus)

1. vrček, dukeljček: Arn.

2. majhen svetilnik: Paul. Nol.

cantharus -ī, m (gr. κάνϑαρος)

1. velika posoda za pijače z ročajema po višini, ročka, vrč, dukelj: Val. Max., Iuv., Macr., Arn., cantharis bibere Pl., pendebat cantharus ansā V., vile potabis modicis Sabinum cantharis H.; od tod vrču podoben nastavek pri vodovodni cevi, izlivalec, lijak: Paul. (Dig.).

2. dukelj, neko plovilo: Macr.

3. dukelj, morska riba: O., Col., Plin.

4. črna maroga pod jezikom egipt. bika Apisa: Plin.

canthēriātus 3 (canthērius) na brajde (= na kole s prečnicami) privezan: vites Col. brajde.

canthērīnus 3 (canthērius) ki se tiče skopljenega konja, konjski: antherino ritu Pl., hordeum Col. ječmen za konje, lapathum (= rumex) Plin.

canthēriolus -ī, m (demin. canthērius) malo brajdišče = kolišče s prečnicami za privezovanje rastl.: Col.

canthērius (cantērius) -iī, m (najbrž iz gr. κανϑήλιος tovorni osel)

1. konj skopljenec, rezanec: Varr. idr., cantherius distat ab equo, quod capus (kopun) a gallo Paul., cantherii albi Ci. belci; occ. zaničlj. = mrha, kljuse: Pl.; met. o oslu: Tert.; o zaspanem, uživanja ljubezni nesposobnem človeku: quamquam vetus cantherius sum, mihi nunc... adhinniret Pl.; preg.: minime cantherium in fossam L. nikar s konjem v jarek = nikar tako nápak delati.

2. pren.
a) brajdišče = kolišče s prečnicami za privezovanje vinske trte: Col., Plin.
b) arhit. škarnik, špirovec: Vitr.
c) jermenasta priprava (jermenje) za zdravljenje bolnega konja: P. Veg.

canthus (cantus) -ī, m (gr. κανϑός) železni kolesni obroč: Q., Vulg.; met. kolo: Pers.

Canthus -ī, m (Κάνϑος) Kant, eden od argonavtov: Hyg., Val. Fl.

cantica -ae, f (canere) pesem, popevka: Ven.

canticulum -ī, m (demin. canticum) čarobna pesmica: Pomp. ap. Non.

canticum -ī, n (canere)

1. v komediji lirsko mesto, melodramatičen samogovor (monolog) ali samospev (monodija) ob spremljavi piščali: Ci. ep., Ph., Suet., canticum agere (igrati, izvajati) L.

2. sinekdoha pesem, popevka, petje, poseb. zborovsko na odru: chorus canticum insonuit Ph., canticum repeti iubet Ph., nisi forte in carminibus (v besedilih pesmi) tantum et in canticis exigitur structura quaedam et inoffensa copulatio vocum Q., cantica qui Nili (egiptovske), qui Gaditana susurrat Mart., canticum adulescentiae garrire Ap. (o slavčku), rusticum, vetus c. Macr.

3. occ.
a) nesramna (kosmata, zabavljiva) pesem, zabavljica: Petr., Ap., Paul., obscena c. Q.
b) bajalne (čarovne) besede, čarovno besedilo, zagovor: hoc emolumentum canticis accipimus: praesagium et divinationem Ap.
c) pojoče (s pojočim glasom) podajanje govornika (kot slabost): Plin. iun., in epilogis paene canticum Ci., cantici quiddam habent sensimque resupinantur Q.

canticus 3 (canere) glasben: Macr.

cantilēna -ae, f (cantilāre)

1. popevka, pesem po znanem napevu: Gell., Ambr., Aug., in cantilenis et proverbiis Vulg. v ljudskih pesmih, cantilenas meditari pro iubilo molliores Amm. mehkobne napeve namesto surovih vojaških; zabavljiva pesem, zabavljica: Vop.

2. (v slabem pomenu) stara pesem, blebetanje, prazna slama: cantilenam eandem canis Ter., neque ex scholis cantilenam requirunt Ci., totam istam cantilenam ex hoc pendēre, ut... Brutus in Ci. ep.

cantilēnōsus 3 (cantilēna) poln pesmi, pesniški: Sid.

cantilō -āre -āvī (canere) žvrgoleti, gostoleti: Ap.