Franja

Mediōlānum -ī, n: T., Plin., Iust., Aur., Aus. in Mediolanium -iī, n: L., Suet.

1. Mediolán, Mediolánij, glavno mesto Insubrov v Tostranski (Cisalpinski) Galiji (zdaj Milano). — Od tod adj. Mediōlānēnsis -e mediolánski: Varr., Ci. idr.; subst. Mediōlānēnsēs -ium, m Mediolán(c)i, preb. Mediolana: Varr.

2. (v obl. Mediolānum) Mediolán (zdaj Saintes), glavno mesto Santonov v Galiji ob reki Karanton (zdaj Charente): Amm.

Mediōn² -ōnis, m (Μεδίων, nav. Μεδεών) Médion, mesto v Akarnaniji: L.; njegovi preb. Mediōniī -ōrum, m Medión(ij)ci: L.

meditāmentum -ī, n (meditārī) misel na kaj, predhodna vaja, predhodno urjenje: belli meditamenta T., arietum meditamenta Amm. premišljeno izumljeni bojni ovni („zidolomi“), disceptatio cum grammatico quodam praestigioso tempora verborum et puerilia meditamenta ignorante Gell. vaje dečkov v mišljenju.

meditātiō -ōnis, f (meditārī)

1. premišlj(ev)anje, razmišlj(ev)anje o čem, pomišlj(ev)anje, misel na kaj: futuri mali Ci.

2. premišljevanje o čem, misel na kaj, priprava na kaj: obeundi muneris Ci., mortis Sen. ph.

3. predhodna vaja, predhodno urjenje v čem, pripravljalni nauki, pripravljalni študij, navajanje na kaj: dicendi Q., campestris Plin. iun., Veg., noctes et dies in omnium doctrinarum meditatione versabar Ci., locos multā commentatione atque meditatione paratos atque expeditos habere Ci., ramum edomari meditatione curvandi Plin. z navajanjem, s tem da ga navajaš.

mēdix (meddix) -icis, m (osk. meddíss; nastalo iz modus (iz *medos) in dicere; *medo-deicos > *medo-dics > med(d)ix „pravosodnik“ (prim. tudi iu-dex), osk. oblastnik, s polnim izrazom m. tūticus (prim. osk. touto narod, mesto), torej narodni svétnik) glavar zveze kampan(ij)skih mest, zvezni glavar, najvišji oblastnik v Kampaniji: summus ibi capitur meddix: occiditur alter Enn., medix tuticus, qui summus magistratus apud Campanos est L., nec procul inde in occulto Marius Alfius medix tuticus — [is] summus magistratus erat Campanis L., praeerat Statius Mettius missus ab Cn. Magio Atellano, qui eo anno medix tuticus erat L., Sufes dict[us Poenorum ma]gistratus, ut Oscor[um meddix tuticus] Fest., meddix apud Oscos nomen magistratus est; Ennius: „Summus ibi capitur meddix: occiditur alter“ P. F.

Medma -ae, f (Μέδμα, Μέδμη) Médma, lokrijska kolonija na zahodni obali Italije v brutijski pokrajini: Plin.

Medobrēga (Medubrīga) -ae, f Medobréga (Medubríga), mesto v Luzitaniji (zdaj Marvao): Auct. b. Alx.; njegovi preb. Medobrēgēnsēs (v novejših izdajah tudi Medubrīgēnsēs, Medubrīcēnsēs) -ium, m Medobrežáni (Medubrižáni, Medubričáni): Auct. b. Alx., Plin.

Meduacus -ī, m Medúak, reka in pristanišče v severni Italiji pri Pataviju: Plin., L.

Medulī -ōrum, m Méduli, pleme v Akvitanski Galiji; na njihovem ozemlju (zdaj Medoc) so bila bogata gojišča ostrig: Aus. — Od tod adj.

1. Medulus ali Medullus 3 médulski: ostrea Plin.

2. Medulicus 3 médulski: supellex Sid. = ostrige.

medulla -ae, f (morda iz medius)

1. mozeg, pri rastl. stržen, sredica, srž, pri drevesih stržen: Iuv., Col., Sen. tr., Veg., vitulina, cervina, bubula Cels., cum albis ossa medullis O., medullam e caule eximere Plin., frumenta candidiorem medullam reddunt Plin. moko; pri drugih rečeh notranjost, notrína, sredina, jedro: renum Ap., montis Cat., perforatos gratiores fieri (sc. berullos) medulla candoris exempta Plin., nuces sine medullā Petr.

2. metaf.
a) (v pl.) notranjost, notrína, glob(oč)ina (srca, duše), srce, duša: Tib., haec mihi semper erunt imis infixa medullis O. bo vedno na dnu mojega srca, quae mihi sunt inclusa medullis Ci., est flamma medullas V., cura mordet medullas O., ardet in medullis Cat., qui in medullis populi Romani haerebant Ci. ki so bili rimskemu narodu pri srcu, aliquid in medullas demittere Sen. prav k srcu si vzeti (gnati).
b) najbolje, najodličnejše pri kaki stvari, jedro, bistvo, srž, cvet: Amm., Aus., suadae medulla Enn. ap. Ci. et ap. Sen. ph. et ap. Gell., Sallustii diceret neque primam tantum cutem ac speciem sententiarum, sed sanguinem quoque ipsum ac medullam verborum eius eruere atque introspicere penitus praedicaret Gell.

Medullī -ōrum, m Medúli, planinsko pleme v Tostranski (Cisalpinski) Galiji (na današnjem Savojskem): Vitr., napis pri Plin. — Od tod adj. Medullīnus 3 medúlski: notus Aus. planinski, alpski veter.

Medullia -ae, f Medúlija, mestece v Laciju blizu Tiburja (zdaj St. Angelo): L. — Od tod adj. Medullīnus 3 medúlijski, iz Medúlije, kot priimek (Medulin, Medulijec): L., Suet., Iuv.

Medullus¹ -ī, m Medúl, gora v Tarakonski Hispaniji (zdaj Sierra de Mameda): Fl.

Mēdus² -ī, m (Μῆδος) Médus

1. reka v Perziji, levi pritok Araksa (zdaj Polwar): Cu.

2. naslov Pakuvijeve tragedije (po Medejinem sinu Medu): Ci.

Megabōzus -ī, m (Μεγάβυζος) Megabíz

1. perzijski skopljenec (evnuh): Q.

2. vojskovodja Dareja Kodomana: Iust.

3. Dianin svečenik v Efezu: Plin.

Megalē -ēs, f (Μεγάλη) Mégala = Velika, Vzvišena, priimek Reje Kibele, velike matere bogov (gr. μεγάλη μήτηρ), čisto lat. Magna Mater (magna mater). V Rimu so jo začeli častiti l. 204; takrat so pripeljali njeno podobo iz Pesinunta (gl. Pessinūs) in ji zgradili svetišče na Palatinu, vendar se njeno čaščenje v Rimu nikdar ni posebej uveljavilo. Frigijski Gali (gl. Gallus²) so 4. aprila njej na čast obhajali praznik Megalē(n)sia -ium, n megalé(n)zije z obhodi po mestu, hrupno glasbo in slavnostnimi igrami: O., P. F., Megalesia facere Ci., ludi fuere, Megalesia appellata L., ludi Megalensia T., Gell., Megalensia sacra Plin. — Adj. Megalēnsis -e k megalénzijam spadajoč, megalénzijski: Megalensis purpura Mart. pretorjeva praznična obleka ob megalenzijah. Megalēsiacus 3 = Megalēnsis: mappa Iuv., mater (= Cybele) Aus.

Megālia -ae, f Megálija, nav. Megaris (Plin.) Megárida imenovan skalnat otok v Tirenskem morju, kjer je imel vrtove že Lukul; na tem otoku je v izgnanstvu umrl Romul Avgustul: Stat.

Megalopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f: L. ali Megalē-polis -is, f: Plin., acc. Megalen polin: L. (Μεγαλόπολις ali Μεγάλη πόλις) Megalópolis, Megalépolis (Megalópola, Megalépola), mesto v Arkadiji; l. 368/367 ga je ustanovil Epaminondas, porušil pa špartanski kralj Kleomen l. 222. — Od tod subst. Megalopolītae -ārum, m Megalopolíti, megalopolski preb.: L.; adj. Megalopolītānus 3 megalopolitánski, megalópolski, iz Megalópolisa (Megalópole): filia Alexandri cuiusdam Megalopolitani L.; subst. pl. Megalopolītānī -ōrum, m Megalopolitáni: L., Plin., Cu.

Meherdatēs -is, m Meherdát, Part, Vononov sin, Faatov vnuk, talec v Rimu: T.

mēiō -ere (iz *meigh-i̯ō; indoev. kor. *meigh- mokriti, scati, prim. gr. ὀμείχειν mokriti, ὀμῑχέω, ὄμειχμα urin, seč; prim. tudi mingo) (svojo) vodo puščati, opravljati malo potrebo, mokriti, scati, urinirati: Cat., Pers., Iuv.; metaf. o nočni posodi: matella curto rupto latere meiebat Mart.; v obscenem dvoumju: sollicitus ne meiat eodem H. da se izprazni prav tja; preg.: caldum meiere et frigidum potare Petr. toplo scati in mrzlo piti = več izda(ja)ti kot preje(ma)ti. — Soobl. mēiō -āre -āvī: Prisc.