Franja

candificus 3 (candēre in facere) belilen: pulvisculus Ap. poet. zobni prašek.

candor -ōris, m (candēre)

I.

1. snežno bela barva, belina, belota, snežna svetloba, sijaj: candor marmoreus Lucr., tunicarum L., lanarum Q., ovi Plin. beljak, arma candore paria L., equi candore nivali V., candorem dentibus facere Plin.; occ.
a) belina kože, bela polt, telesna lepota: candor et proceritas huius (adulescentuli) Ci., corporum L., Plin., niveo mixtus candore rubor O., corporis candores Pl.
b) (o zvezdah in ozvezdjih) sijaj, blesk, svetlost: solis Naev. ap. Non., Ci., caeli Ci., via candore notabilis ipso O. (o Rimski cesti).

2. pren.
a) (o besedah in govoru) jasnost, preprostost: (Livius) in narrando mirae iucunditatis clarissimique candoris Q.
b) o značaju iskrenost, poštenost, prostodušnost: Ph., Plin. iun., in caris animi erat candor amicis O., candor, in hoc aevo res intermortua paene,... tuus O., iustus sine mendacio candor Vell.

— II. belilo, bela lepotila; pren.: fucati vero medicamenta (lepotila) candoris et ruboris omnia repellentur Ci.

— III. (po candeō 2.) (žareča) vročina, pripeka: c. flammae (pasje zvezde) Hyg., aestivo candore mori Cl.

candosoccus -ī, m (kelt.) grebenica: Col.

Canēns -entis, f (canere) Pevka, Nimfa, hči Jana in Venilije, Pikova žena: O.

cāneō -ēre -uī (cānus) siveti, siv biti, beleti, bel biti: Stat., Iuv., T., Cl., necdum temporibus... canebat... senectus V., gramina canent (zaradi rose ali slane) V., ager gravidis canebat aristis O., canet barba gelu Sil.; večinoma v pt. pr. canēns -entis siv, sivkast, srebrno siv, bel: nemora Aethiopum molli canentia lanā V., canens senecta V., salictum V. (o srebrno sivem listju), lilia, oliva, gelu O.

canēphoros (Canēphoros) -ī, f (ἡ κανηφόρος) košek noseča, v pl. Canēphoroe Kanefore, device, ki so ob gr. praznikih na glavi nosile košarice z darovi za žrtvovanje bogovom; le kot kipi: aënea duo... signa... virginali habitu..., Atheniensium virginum reposita in capitibus sustinebant; Canephoroe ipsae vocabantur Ci., canephoros eiusdem (Scopae) Plin., (Praxiteles) fecit... canephoram (heterocl.) Plin.

canēs -is, f, gl. canis.

cānēsco -ere, cānuī (incoh. glag. cānēre) (o)siveti, (po)beliti se: canescunt capilli Plin., canescunt aequora O.; (o)siveti = (o)stareti, (po)starati se: canescit Iasion O.; pren.: Petr., cum ipsa oratio nostra iam canesceret Ci. (prim. Q. XI, 1, 31).

Cangī, gl. Ceangī.

canicae -ārum, f otrobi: Luc. ap. Non., P. F.

canīcula -ae, f (demin. canis)

1. psiček, kužek: Plin.; apel. o zadirčnih in ujedljivih ljudeh pes, psica: Pl., Gell.

2. (v nekaterih izdajah tudi Canicula) pasja zvezda, Sirij (Sirius), zvezda, ki vzhaja v dobi najhujše vročine, od tod tudi „pasji dnevi“: Col., Plin., Pers., ad signum caniculae Varr., Canicula exoritur Ci., flagrantis atrox hora Caniculae H., caniculae ortus L., sitiens Canicula O.

3. neka morska žival, morda morski pes: Plin.

4. v igrah s kockami pasji = najnesrečnejši met (prim. canis): Pers.

canīculāris -e (canīcula 2.) pasji, Sirijev: dies Porph., Isid. pasji dnevi, sol Veg., aestūs Acr., inclementia Sid.

canīculātus 3 (canīcula 2.) najbrž zaradi pasje vročine zoglenel: uva Marc. (prim. Plin. XVIII, 28, 68, 272).

Cānidia -ae, f Kanidija, osvobojenka, Horacijeva ljubica, katere pravo ime je bilo najbrž Grātidia; ko se je pesnik sprl z njo, jo je napadal v satirah (Cānidia je tudi samogovoreče ime: cāna siva, stara): H.

Cānidius -iī, m, s popolnim imenom P. Cān. Crassus Publij Kanidij Kras, ki je l. 43 služboval pod Lepidom v Galiji in je bil pozneje Antonijev legat; po Antonijevi smrti ga je dal Oktavijan ubiti: Ci. ep., Vell.

canifōrmis -e (canis in fōrma) pasjelik, pasji: Anubis Prud.

Caninefās, Caninefātēs, gl. Canninef...

Canīnius 3 (canīnus) Kaninij(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime z družinami Galov, Rebilov idr. Poseb. znani so:

1. L. Caninius Gallus Lucij Kaninij Gal(us), tožnik M. Antonija, potem njegov zet; kot tr. pl. l. 56 je sicilskemu prokonz. P. Lentulu Spinterju poskušal preprečiti, da bi na prestol ponovno postavil egipt. kralja Ptolemeja Avleta: Ci. ep., Val. Max.; od tod Canīniānum tempus Kaninijev čas (= leto Kaninijevega tribunstva): Ci. ep.

2. C. Can. Rēbilus Gaj Kaninij Rebil, Cezarjev legat v Galiji, l. 45 s Cezarjem konz., toda le nekaj popoldanskih ur 31. dec., ko je Cezarjev sotovariš nenadoma umrl: C., T., Macr., Caninio consule scito neminem prandisse. Nihil tamen eo consule mali factum est; fuit enim mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci. ep. (šalj.).

3. Can. Rebilus, verjetno sin Gaja Kaninija Rebila, sloviti izprijenec: Sen. ph.

canīnus 3 (canis)

1. pasji, za psa: lac O., Plin., latratus Val. Max., adeps, caput, fel, lingua Plin., far Iuv. pirin kruh za pse, stercus Iuv., cadaver Aur., scaeva Pl. ugodno znamenje iz pasjega laježa ali srečanja s psom; subst. canīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Auctor ap. Varr.

2. pren.
a) psu ali čemu pasjemu podoben: prandium Varr. ap. Gell. zajtrk brez vina, dentes Cels., Plin. podočniki, urtica Plin., littera Pers. ali lingua Luc. ap. Char. renčeč, vocis sonitus Cael. lajajoč.
b) pasje narave, pasji po značaju
a) lajav, ujedljiv, zbadljiv: canino ritu Luc. fr., latrare canina verba in foro O., c. ingenium Petr., studium (jezičnih odvetnikov) Col., c. eloquentia Q., c. forensis eloquentia Hier.
b) nesramen, ciničen: nuptiae Hier., philosophi Aug. kiniški, caninae aequanimitatis stupor Tert.

canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

2. pren.
a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

5. dvoje ozvezdij
a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

6. psica, neke vrste spona: Pl.

Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.