campsanēma -atis, n bot. = ros marinus: Ap. h.
campsāria -ae, f starinski trg: Acr.
campsō -āre (iz gr. κάμπτω) objadrati: Leucatum Enn. ap. Prisc.
camptaulēs -ae, m (iz gr.) igralec na ukrivljeno piščal: Vop.
camptēr (campēr) -ēris, m (gr. καμπτήρ) pregib, zavihek: Pac. ap. Non.
campus1 -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)
1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.
2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.
3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.
4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.
campus2 -ī, m (gr. κάμπος) neka morska žival; campi marīnī Mart. morski konjički.
Camulodūnum -ī, n Kamulodun, naselbina ces. Klavdija (zdaj Maldon, severovzhodno od Londona): T. — Soobl. Camalodūnum -ī, n Kamalodun: Plin.
camum -ī, n (panonsko) kam, pivo, ol: Ulp. (Dig.).
camur -ura -urum (prim. gr. καμάρα, od tod lat. camara, camera; cumera, cumerus, camisia) zavit, zakrivljen: Macr., Isid., P. F., cornua V., arcus Prud. obok.
cāmus -ī, m (gr. κημός) nagobčnik, torba: Ambr., It., Vulg.; occ. kot mučilno orodje za sužnje in zlikovce: Acc. ap. Non., Pl.
Canacē -ēs, f (Κανάκη) Kanaka,
1. Eolova hči, ki je imela incestno razmerje s svojim bratom Makarejem: O., Hyg.
2. pasje ime: O., Hyg.
Canachēnī -ōrum, m Kanahenci, nekakšni cigani, ki so se ukvarjali s čarovništvom: Arn.
Canae -ārum, f (Κάναι) Kane, mesto v Eolidi: L., Mel.
canālicius 3 (canālis) iz jame ali rova, jarka izkopan: Plin.
canālicolae -ārum, m (canālis1 1. in colere) reveži, ki so postavali na forumu ob kanalu: P. F.; sg.: Gell.
canālicula -ae, f (demin. canālis1) žlebič: Luc. ap. Non., Varr., Gell.
canāliculātim, adv. (canāliculātus) žlebičasto, cevasto: Plin.
canāliculātus 3 (canāliculus) žlebičast, cevast, rebrast: Plin.