Franja

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.

Calybē -ēs, f (Καλύβη) Kaliba, Junonina svečenica: V.

Calybīta, gl. Cybelista.

Calycadnus -ī, m (Καλύκαδνος) Kalikaden, reka v Kilikiji pri Selevkidi: Plin., Amm.; po njej se imenuje tudi rt ob njenem ustju: L.

calyculus (caliculus) -ī, m (demin. calyx)

1. popček, cvetlična čašica: Plin., Ap.

2. lupina lupinarjev: Ap.

Calydōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, f (Καλυδών) Kalidon, glav. etolsko mesto ob vznožju Arakinta, kjer naj bi bil mitološki Meleagrov (kalidonski) lov: C., V., O. idr. Od tod adj. Calydōnius 3 (Καλυδώνιος) kalidonski = etolski: terra Pac. ap. Varr. = Etolija, heros O. = Meleager, amnis O. = Aheloj, Cal. Tydides O. = Diomed, od tod tudi regna Cal. O. = Diomedovo kraljestvo v Apuliji; subst. Calydōniae -ārum, f Kalidonke: Sen. tr. Kot adj. fem. Calydōnis -idis, acc. -ida kalidonska: O., kot subst. Kalidonka = Deianeira: O.

calymma (calumma) -atis, n (gr. κάλυμμα) odeja: M.

Calymnē -ēs, f (Κάλυμνα) Kalimna, eden od Sporadskih otokov blizu Halikarnasa, ki je slovel po izvrstnem medu: O.

Calypsō -ūs (-ōnis: Ap., Aus., Macr., acc. -ōnem: L. Andr. ap. Prisc., Pac. ap. Char., C. ap. Q., Macr.) f (Καλυψώ) Kalipso (gen. Kalipse),

1. Nimfa na otoku Ogigiji, Atlantova hči, pri kateri se je iz Troje vračajoči Odisej mudil sedem let: O., Tib., Pr. idr.

2. gr. slikarka: Plin.

calyx -ycis, m (gr. χάλυξ; prim. calix) odevalo, od tod

1. cvetlična ali semenska čašica: lilii, rosae Plin.

2. mehkejša lupina sadov: pulvinatus (nucum) c. Plin.

3. voščeni odev, v katerem se hrani sadje: Plin.

4. lupina lupinarjev: Plin.

5. jajčna lupina: ovorum calyces Plin.

6. kalik, neka rastl.: Plin.

cama -ae, f (najbrž sor. s χαμαί na tleh, χαμευνή nizko ležišče) kratka in nizka postelja, pograd: Isid.

Camalodūnum, gl. Camulodūnum.

camara in izpeljanke, gl. camer...

Camarīna (Camerīna) -ae, acc. -an (O.), f (Καμαρίνα) Kamarina, Kamerina, mesto na jugozahodu Sicilije: O., Plin. V bližini mesta je bilo močvirje z istim imenom, ki so ga Kamarinci, ne da bi se menili za opozorilo delfskega preročišča, izsušili in oblegajočim sovražnikom omogočili pot v mesto: Sil., Cl., fatis numquam concessa moveri adparet Camarina V.

Camars -artis, n Kamart, star. ime mesta Kluzija: Clusium, quod Camars (po drugih Camers Kamert) olim appellabant L.

Camasēna, gl. Camesēs.

cambiō -āre (iz kelt.) (za)menjati: Ap. — Soobl. cambiō -īre, cambsi (campsi): Char., Prisc.

Cambūniī montēs Kambunsko gorovje, ki tvori mejo med Makedonijo in Tesalijo: L.

Cambȳsēs -is, m (Καμβύσης, iz perz.) Kambiz (perz. ime)

I.

1. oče Kira st., Mandanin mož: Iust.

2. sin in naslednik Kira st.: Val. Max., Lucan., Mel., Iust.

— II.

1. reka, ki izvira na Kavkazu: Mel., Plin.

2. medijska reka: Amm.

camēlārius -iī, m (camēlus) velblodar, kamelar: Dig.