Franja

callum -ī, n, redkeje callus -ī, m

1. trda (debela, tolsta) koža, žulj, otiščanec, oguljenina: Lucr., Plin., Suet., mihi... calceamentum callum solorum Ci., c. apru(g)num Ca. ap. Plin., Pl., tudi samo callum Pl. debela svinjska koža; medic. trdina, trdica: interdum vetustas ulcus occupat induciturque ei callus Cels., callum iocineribus obducere Sen. ph. strditi jetra.

2. skorja: terrae, salis Plin.; tudi trda koža nekaterih rastl. in sadežev: Plin.

3. pren. otrdelost, topost, zakrknjenost, brezčutnost: labor quasi callum quoddam obducit dolori Ci., animis cogitatio callum vetustatis obduxerat Ci. je bila otopila, ingenio callum inducere Q. storiti nedovzetnega, tristitia iam videtur duxisse callum Sen. ph. da je otopela.

calō¹ -āre -āvī -ātum (prim. gr. καλέω, κικλήσκω kličem, κέλαδος hrup, lat. clāmor, clāmāre, clārus, clāssis, nomenclātor, clangere, clangor, Calābra cūria (gl. cūria), Calendae) klicati, sklicati, izklic(ev)ati, obr.: Formula vetus ap. Varr., Q., c. Nonas Varr., in Capitolium plebem Macr., c. comitia, calata comitia Labeo ap. Gell. shod, katerega je sklical pontifex, da se je odločalo o inavguraciji flaminov ali višjega svečenika (res sacrorum) ali o koledarju; sarkastično: alter... ex deserta Gavii Oleli area calatis Gaviis in Calatinos Atilios insitus Ci. — Redkeje kot simpleks.

calō² (chalō) -āre -ātus (iz gr. χαλάω spuščam) spustiti (spuščati): Vitr., Veg.

cālō -ōnis, m

1. pratežar, tovornik, trenski vojak, vojak pri vojaškem pratežu; calones praedandi causā egressi C., caput Galbae per lixas calonesque suffixum T., calones militum servi dicti, quia ligneas clavas gerebant, quae Graeci κᾶλα vocant P. F.

2. konjski hlapec, konjar(ček): plures calones atque caballi pascendi H.

3. svobodni sluga: Ci., Sen. ph.

cālobathratārius, gl. cōlobathratārius.

cālopodium -iī, n (gr. καλοπόδιον) čevljarsko kopito: Acr.

calor -ōris, m (calēre)

1. toplota, gorkota, vročina
a) fizikalna: vis frigoris et caloris Ci., fulminis, ignis Lucr., terra in se habet calores fervidos Vitr. vroče raztopine; occ.
a) sončna ali dnevna toplota, vročina, pripeka: uva calore solis augescit Ci., vitandi caloris causā tres horas acquieveram Ci. ep. (o opoldanski vročini), intemperie variante calores frigoraque L.
b) poletna vročina (pripeka), poletje: si Iuppiter nimio calore aut intolerabili frigore nocuit Ci., mediis caloribus L. sredi poletja, Idibus Iuniis calor incipit Co.
g) žar vročega vetra: calores austrini V.
b) človeška: corporis c. Cels. telesna toplota, calor ossa reliquit V. življenjska toplota; bolezenska vročina, vročica, ognjenica: aliae (febres) protinus a calore incipiunt, aliae a frigore Cels., mea nunc vexat corpora fessa calor Tib.

2. pren. žar, ognjevitost, ogenj strasti, strast(nost): iuvenilis Q., ambitionis Sen. ph; poseb. strastna (vroča) ljubezen: male res iunctae calor at reverentia pugnant O., calorem trahere O. zaljubiti se, vivuntque commissi calores Aeoliae fidibus puellae H. vroča Sapfina ljubezen.

Calor -ōris, m Kalor, samnijska reka blizu Beneventa: L.

calōrātus 3 (calor) razgret, vroč: Porph., Isid.; pren. isker, ognjevit: Ap., Fulg.

calōrificus 3 (calor in facere) ogrevajoč, grejoč: Gell.

calpar -āris, n (iz gr. κάλπις, κάλπη vrč)

1. (sc. vās) vinski sod: Varr. ap. Non., P. F.

2. (sc. vinum) novo (mlado) vino iz soda: Varr. ap. Non., P. F.

Calpē -ēs, f (Κάλπη) Kalpa, visoka gora ob Gadski ožini, eden t.i. Herkulovih stebrov (zdaj Gibraltar): Asin. Poll. in Ci. ep., Sen. tr., Lucan., Iuv. (z abl. Calpĕ).

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

caltha -ae, f (gr. *κάλϑη) rumena cvetlica, meseček, babji prstanec, po drugih kalužnica: Col. poet., Plin., luteola V. — Soobl. calthum -ī, n: Prud.

calthula -ae, f (caltha) kaltula, ženska obleka rumene barve: Pl.

cālum -ī, n, gl. cāla.

calumma, gl. calymma.

calumnia -ae, f (od glag. calvor, calvī; prim. gr. κηλέω čaram)

1. lokavo (zvito, prikrito) postopanje, sprevračanje prava, zavijanje resnice, odvetniški prijemi, laži in prevare, spletka, spletkarstvo, klevetanje, obrekovanje, zlobna (kriva, slepljiva) obtožba (naspr. fides, veritas): putabat causam calumniae se reperturum Ci., religionis calumnia Ci. lažniva pretveza, inimicorum calumniā Ci., paucorum calumniā S., calumniam coërcere (zakonito kaznovati) Ci., oppressus calumniā Aur., res per calumnias creditae Arn. po obrekljivi govorici; iurare calumniam Sulpicius in Ci. ep. priseči, da se ne toži iz spletkarstva, calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se tožba zoper koga ne podaja iz spletkarstva, tako tudi: de calumnia iurare, ius iurandum de calumnia Icti.; nec sine ignominia calumniae relinquere accusationem poterat Ci. ne brez suma, da je bila ovadba lažniva, calumniae condemnari T. zaradi krive obtožbe; od tod met. obsodba in kazen zaradi lažnive obtožbe (spletkarstva): illo iudicio calumniam non effugiet Ci. ne izogne se kazni, ki zadene lažnivega tožnika, ferre calumniam Caelius in Ci. ep. biti proglašen za spletkarja, notatus calumniā Suet.

2. pren. lopovščina, prevara, kovarstvo, sofistično razlaganje: quae maior est calumnia quam venire adulescentulum dicere se senatorem sibi velle adoptare? Ci., ne qua calumnia, ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., calumniā dicendi tempus eximere Ci. ep. iz kovarstva tako dolgo govoriti, da poteče čas senatove seje, c. timoris Caecina in Ci. ep., nimia contra se c. Q. pretirana strogost v presojanju samega sebe; occ. (pri filozofskih vprašanjih) sofistično zavijanje: Arcesilae c., Academicorum c. Ci., nullam calumniam adhibere Ci.

calumniātor -ōris, m (calumniārī)

1. spletkar, lažniv tožnik, klevetač: calumniatores apposuit, qui illam hereditatem Veneri commissam esse dicerent Ci., delator et calumniator Mart.

2. zvijačnež, zavijun, sprevračalec pravice: scriptum sequi calumniatoris est, iudicis voluntatem scriptoris defendere Ci., defensus est non ab aliquo calumniatore Ci., calumniator sui Plin. pretirano strog sodnik samega sebe.

calumniātrīx -īcis, f (calumniātor) lažniva tožiteljica, slepljiva tožnica: Ulp. (Dig).