Franja

Lȳsimachīa¹ -ae, f (Λυσιμάχεια) Lisimahéja,

1. mesto v Trakiji, ki ga je ustanovil Lizimah: L., Mel., Iust., Aur. Od tod preb. Lȳsimachiēnsēs -ium, m Lisimahéjci: L.

2. mesto v Ajtoliji: L.

3. mesto v Miziji: Plin.

Lȳsimachus -ī, m (Λυσίμαχος) Lisímah

1. Aristidov oče: N.

2. Makedonec iz Pele, Agatoklov sin, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti od l. 306 vladar v Trakiji in Pontu, padel l. 281, premagan v boju zoper Selevka Nikatorja: Ci., N., Cu., Iust.

3. sin prejšnjega: Iust.

4. vzgojitelj Aleksandra Velikega: Iust.

5. grški pisatelj o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

6. judovski veliki duhovnik za časa Antioha Epifana: Plin.

7. odkritelj rastline lizimahije (pijavčnice): Plin. (25, 72).

8. ime nekega moža: Pl.

Lysinoē -ēs, f (Λυσινόη) Lisínoa, mesto v Pizidiji: L.

Lȳsippus -ī, m (Λύσιππος) Lisíp, kipar iz Sikiona v času Aleksandra Velikega; izdelavo svojih bronastih podob je Aleksander zaupal samo njemu: Varr., Ci., H., Pr., Col., Plin., Q.

Lȳsis² -idis, ali -is, acc. -im, m (Λῦσις) Lísid (Lízis), pitagorejec iz Tarenta, Epaminondov učitelj: Ci., N.

2. reka v Mali Aziji: L.

Lystra -ae, f in Lystra -ōrum, n Lístra (Lístre), mesto v Likaoniji: Vulg.; njegovi preb. Lystrēnī -ōrum, m Listráni (Listréni): Plin.

Macae -ārum, m (Μάκαι) Máki

1. afriško pleme blizu Sirt: Mel., Plin., Sil. Sg. Macēs -ae, acc. -ēn, m Mák: Sil.

2. ljudstvo v severovzhodni Arabiji: Plin., Mel., Amm. (z obl. Maces).

Macare͡us -eī (-eos), voc. -e͡u, m (Μακαρεύς) Makarêj

1. Eolov sin; ker se je vnel v krvoskrunski ljubezni do svoje sestre Kanake, sta oba naredila samomor: O., Hyg. — Od tod Macarēis -idis, acc. -ida f (Μακαρηΐς) Makaréida, Makarejeva hči = Isse ali Issa: O.

2. Odisejev in kasneje Enejev spremljevalec: O. (12, 158—441).

3. Kentaver: O. (12, 452).

maccus -ī m (iz gr. μακκοάω neumen sem) v atelskih burkah (gl. Atella) norec, tepec, pavliha, kljukec, harlekin; od tod apel. = neumnež, butec, tepec, trap, bizgec: Ap.

Macedonius -iī, m (Μακεδόνιος) Makedónij

1. škof v Konstantinoplu; njegovi privrženci Macedoniānī -ōrum m makedonij(an)ci: Cod. Th.

2. l. 381 comes sacrarum largitionum, v letih 382—383 magister officiorum: Symm.

3. l. 414 vicarius Africae, nasprotnik donatistov: Aug.

Macer² -crī, m (macer1) Máker, rim. rodbinsko ime Emilijevega in Licinijevega rodu, zlasti

1. C. Licinius Macer Gaj Licinij Maker, zgodovinopisec in govornik, l. 83 triumvir monetalis, tr. pl. l. 73: L., Ci., Val. Max.; (njegov govor ad populum pri S. [orat. et epist.]).

2. L. Licinius Calvus Macer Lucij Licinij Kalv Maker, rim. govornik in pesnik, sin prejšnjega, neoterik, Katulov prijatelj: Ci., Cat., H., O., T., Plin.

3. P. Calpurnius Macer Caulius Rufus Publij Kalpurnij Maker Kavlij Ruf, consul suffectus 103 po Kr., Plinijev naslovnik: Plin. iun. (6, 24).

4. Aemilius M. Emilij Maker iz Verone, pesnik, Vergilijev in Ovidijev prijatelj: O., T., Plin., Q., Hier.

5. prokonzul v Dalmaciji l. 98 po Kr.: Mart. (10, 78).

6. (Q. Baebius) Macer Kvint Bajbij Maker, curator viae Appiae 95, 100—101 prokonzul Betike: Mart. (10, 17, 6; 12, 98, 7).

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

Macestos -ī, m (Μάκεστος, Μέκεστος, Μέγιστος) Makést, reka v Miziji: Plin.

māchināmen -inis, n (māchinārī) (umeten) prijem, trik, v pl. spletke, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo: Cass.

māchināmentum -ī, n (māchinārī)

1. stroj, naprava, priprava, oprema, orodje: singulis articulis singula machinamenta, quibus extorqueantur, aptata Sen. ph. mučilne naprave (priprave), mučila, tot genera machinamentorum quoque, ad extendendum in hoc casu femur Cels. medicinski pripomočki (instrumenti), turres contabulatas machinamentaque alia quatiendis muris portabant L. oblegovalne naprave, oblegovalni stroji, nihil tam ignarum barbaris quam machinamenta et artes oppugnationum T., machinamenta quibus … sensūs instructi sunt Ap. čutila.

2. metaf. zvijačen naklep, zvijačen načrt, (umeten) prijem, trik, v pl. spletke, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo: Aug. callida commeantium Cod. Th.

Machlyes -um, m Máhlijci, pravljično ljudstvo v Afriki: supra Nasamonas confinesque illis Machlyas androgynos esse utriusque naturae, inter se vicibus coeuntes, Calliphanes tradit Plin.

Macistum (Maciston) -ī, m Makíst

1. mesto v Trifiliji: Plin.

2. gora na Lezbosu: Plin.

Macra -ae, m Mákra

1. otok ob današnjem Krimu: Plin.

2. drugo ime za otok Evbojo: Plin.

3. mejna reka med Etrurijo in Ligurijo (zdaj Magra): L., Lucan., Plin.

4. Macra cōmē (Μακρὰ κώμη) trg Makra v Lokridi ob meji s Tesalijo: L.

Macrī campī (Μακροὶ κάμποι) Dolge poljane, velika ravnina v Cispadanski Galiji (zdaj Val di Montirone z Magrado), ki je slovela po živinoreji, poseb. ovčarstvu: Varr., L., Col.

Macris -idis, f (Μακρίς) Mákrida

1. otok v Egejskem morju blizu Jonije: L.

2. staro ime otoka Evboje: Plin.

3. staro ime otoka Ikaros: Plin.

4. staro ime otoka Hios: Plin.