Franja

syncerastum -ī, n (tuj. συγκεραστόν) jed, zmešana iz raznih dodatkov, zmesna jed, zmes, mešanina, mešanica: in Pagone: „honos syncerasto peri[i]t, pernis, glandio“ Pl. ap. Varr., syncerastum est omne [m]edulium antiquo vocabulo Graeco Varr.

Tacitus² -ī, m (tacitus) Tácit, priimek Kornelijevega rodu. Poseb. znana sta:

1. Cornelius Tacitus Kornelij Tacit, najznamenitejši rimski zgodovinar, rojen okoli l. 55 po Kr., sodobnik in prijatelj Plinija mlajšega, avtor del „Pogovor o govornikih“ (Dialogus de oratoribus), „Agrikola“ (Agricola), „Germanija“ (Germania), „Zgodovina“ (Historiae) in „Anali“ (Annales): Plin. iun., Sid.

2. M. Claudius Tacitus Mark Klavdij Tacit, po drugih Aurelius Tacitus Avrelij Tacit, rimski cesar, je vladal v letih 275—276 po Kr.: Vop.

Tamphilus -ī, m Támfil, priimek Bebijevega (Bajbijevega) rodu, npr. Q. Baebius Tamphilus Kvint Bebij (Bajbij) Tamfil: L.; M. in Cn. Baebius Tamphilus Mark in Gnej Tamfil: N. — Od tod adj. Tamphiliānus 3 Támfilov: domus N.

temnō -ere, (tempsī) (le pesn., v prozi con-temnō; iz *(s)temb-no, indoev. kor. *ste(m)b-, *ste(m)p- z nogami teptati; prim. gr. στέμβω teptati, sramotiti = stvnem. stampfōn, stapfōn = nem. stampfen, gr. στεμβάζω, στοβέω, στοβάζω sramotiti) zaničevati, zavreči (zametavati), prezreti (prezirati), ne ceniti: Prud. idr., vulgaria H., praesentia Lucr., discite iustitiam moniti et non temnere divos V.; haud temnendus ki se ne sme prezirati, nezaničljiv, neprezirljiv = znaten, upoštevanja vreden: pars belli haud temnenda V., haud temnendae manus ductor T., est et in incessu pars non temnenda decoris O.

Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.

tesserula -ae, f (demin. tessera) četverokotniček, štirikotniček, kvadratek, štiriogelniček, in sicer

1. igralna kockica, starejše igralni kobrc: mente agitabamus easque quasi talos aut tesserulas in medium vice sua quisque iaciebamus Gell.; occ. štirikotniček (kvadratek, štiriogelniček) za polaganje podov, mozaični kamenček: quam lepide λέξεις compostae ut tesserulae omnes arte pavimento atque emblemate vermiculato Luc. ap. Ci.

2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, znamka: M. autem Varro non hastam ipsam neque ipsum caduceum missa dicit, sed duas tesserulas Gell.; poseb. nakaznica za žito (prim. tessera): scabiosum tesserula far possidet Pers.

3. glasovna tablica, (tablica) glasovnica: quendam deprensum tesserulas coicientem in loculum Varr.

Tigellius -iī, m Tigélij, ime dveh glasbenikov

1. Tigellius Sardeās Tigelij Sardec (iz Sard), Cezarjev ljubljenec: Ci. ep., H.

2. M. Hermogenēs Tigellius Mark Hermogen Tigelij, najbrž učenec in posinovljenec prejšnjega, poniževalec pesnika Horacija: H.

tīrō -ōnis, m

1. vojaški novinec ali novak, mlad vojak, neizurjen vojak, rekrut, ki gre prvič v vojno (naspr. vetus miles, veterānus): Auct. b. Afr., Suet. idr., legio tironum C., aetas tironum Ci., tirones ab sedecim annis milites scribebat L.; atrib.: miles Auct. b. Afr., tirones milites Ci., exercitus tiro L., Ci. ep. nova (neizurjena, neizkušena) vojska.

2. metaf. novinec, začetnik, vajenec, učenec: Q. idr., tiro et indoctus Sen. ph., Apuleium esse hominem exercitatione tironem Ci. neizurjen, neizvežban, Ci., nullā in re tironem ac rudem Ci., tirones gladiatorum Suet. ali (atrib.) tirones gladiatores Auct. b. Afr.; o ljubezni: multa tironi non patienda feret O.; o živalih: tironem (sc. bovem) cum veterano adiungant Varr.; tiro se imenuje tudi mlad človek, ki stopi prvič v javno življenje in dobi moško togo (toga virīlis), prav tako pa tudi govornik, ki prvič nastopi. — Kot nom. propr. Tirō -ōnis, m Tíro(n), poseb. M. Tullius Tiro Mark Tulij Tiro(n), Ciceronov osvobojenec, iznajditelj in začetnik rimske stenografije (hitropisa, tesnopisa); za potrebe te je uvedel vrsto stenografskih znamenj, ki jih po njem imenujemo notae Tironianae: Ci. ep., Q., Gell. — Od tod adj. Tīrōniānus 3 Tirónov, tirónski, tironijánski: cura, liber Gell.

Trāiānus -ī, m Traján, s celim imenom M. Ulpius Traianus Mark Ulpij Trajan, Hispanec, rimski cesar v letih 98—117 po Kr.: Aur., Plin. iun. idr., Augusto felicior, Traiano melior Eutr. — Od tod adj. Trāiānus 3 Trajánov, trajánski: aqua Front.

trāns-dānuvīnus 3 (trāns in Dānuvīnus) prek(o)dónavski, onstrandónavski, zadónavski, transdónavski: provinciam Transdanuvina[m] Daciam a Traiano constitutam sublato exercitu et provincialibus reliquit Vop.

trāns-lātus (trā-lātus) -ūs, m (trānsferre) nošenje mimo, „mimonos“; meton. slovesni obhod, slovesni sprevod, slovesni mimohod: diligentius quam in tralatu vestita et auro culta mancipia Sen. ph., translatum antea poenicis indutum tunicis M. Scaurus exquisito genere vestis cultum induxit Val. Max.

trȳgōn -onis, m (gr. τρυγών) morski bič (starejše ostrohodeči skat) (Raia pastinaca Linn.): Marc., † pernam atque opthalmia[m], horaeum scombrum et trygonum et cetum et mollem caseum? Pl., sed nullum usquam execrabilius quam radius super caudam eminens trygonis, quam nostri pastinacam appellant Plin., referuntur ab unda corroco, letalis trygon mollesque platessae Aus.

Opomba: V nekaterih izdajah najdemo pri Pl. soobl. trūgonus -ī, m.

Turrānius 3 Turánij(ev), ime rimskega rodu; znani so:

1. Turranius Niger Turanij Niger, prijatelj Varona in Kvinta Cicerona, dober kmetovalec: Ci. ep., Varr.

2. M. Turranius Mark Turanij, pretor: Ci.

3. C. Turranius Gaj Turanij, praefectus annonae: T.

4. Turranius Turanij, tragiški pesnik: O. Od tod adj. Turrāniānus 3 Turánijev, turánijski, turanijánski (= Turanija Nigra): pira Col., Plin., Macr.

tympanotriba -ae, m (gr. τυμπανοτρίβης) timpaníst, pavkíst, bóbničar (bobníčar), bobnar, Kibelin svečenik; od tod apel. kot psovka za mehkužneža: Prisc., tu n' † pertilli doni causa holerum atque escarum et poscarum m[o]ec[h]um malacum, cincinnatum, umbraticolum, tympanotribam amas hominem non nauci? Pl.

Ubiī -ōrum, m Úbijci, germansko pleme, ki je v Cezarjevem času naseljevalo področje ob desnem bregu Rena od reke Lahn v smeri proti današnjemu Kölnu; v Avgustovem času jih je M. Agripa preselil na levi breg Rena. Ker so bili Cezarju naklonjeni, so jih drugi Germani sovražili: C., T., Plin., Suet.; njihovo glavno mesto je bilo oppidum (civitas) Ubiorum T., pozneje (od l. 50 po Kr.) imenovano colonia Agrippina (zdaj Köln, starejše sl. Kolonija), ara Ubiorum T. (Agripi na čast na ubijskem ozemlju postavljeni žrtvenik, okrog katerega je nastal trg). — Od tod adj. Ubius 3 úbijski: mulier T.

Ulpius 3 Úlpij(ev), ime rimskega rodu, od katerega sta najbolj znana

1. M. Ulpius Traiānus Mark Ulpij Trajan, posinovljenec Ulpijevega rodu; odlikoval se je v judovski vojni in bil l. 76 po Kr. namestnik v Siriji: Plin. iun.

2. M. Ulpius Traiānus Mark Ulpij Trajan, njegov istoimeni sin, rojen l. 52 po Kr., konzul l. 91, namestnik v Germaniji do l. 98; tega leta je postal cesar za svojim posinoviteljem Nervo ter vladal do l. 117: Plin. iun., Eutr. — Adj. Ulpius 3 Úlpijev: porticus Sid.

umbrāticola -ae, m (umbrātus in colere) iskalec sence, sencoljub = lenuh, lenoba, postopač: holerum atque escarum et poscarum m[o]ec[h]um malacum, cincinnatum, umbraticolum, tympanotribam amas hominem non nauci? Pl.

undulātus 3 (undula valček) valčkast, valčkasto pisan: in templo Sancus durasse prodente se auctor est M. Varro factamque ab ea togam regiam undulatam in aede Fortunae Plin., undulata vestis prima e lautissimis fuit; inde sororiculata defluxit Plin.

ūsitor -ārī -ātus sum (dvojni frequ. glag. ūtī) navadno (običajno) uporabljati, splošno rabiti, imeti navado uporabljati: Romanos quoque homines aiunt sic plerumque anulis usitatos Gell., cum et M. Cato et Sallustius et alii quoque aetatis eiusdem verbo isto promisce usitati sint Gell., tametsi antiquiores verbo ipso alio quoque modo usitati sunt et „paenitet“ ab eo, quod est „paene“, et „paenuria“ dixerunt Gell.