Franja

calamus -ī, m (gr. κάλαμος)

1. trst, trstina, trstje, trskovec: Lucr., Plin., calami palustres O., dispares O. (na dvocevni piščali, siringi), calamus cerā iungitur Tib.

2.
a) bil, bilka, steblo: lupini fragiles calami V., calamus altior frumento quam hordeo Plin.
b) pri drevju cepič, cepika: Col., Plin.
c) trst(je) kot dišavnica iz Arabije ali Sirije, najbrž naš kolmež: Ca., c. odoratus Col., Plin., ali aromaticus, Syriacus P. Veg.

3. met. stvari, izdelane iz trstja,
a) pisalna cevka, pisalo: Ca. fr., Ci. ep., Aus., Vulg., calamus scriptorius Cels., transverso calamo signum allinere H., calamos intingere Q., Mart.
b) trstenka, trstna (pastirska) piščal, frula: Pr., Sen. tr., ludere calamo agresti V., curvus calamus Cat., c. tibialis Plin.; v pl. = piščal, sestavljena iz več skupaj povezanih cevk, večcevna svirel, svirka, sopela, siringa: Lucr., Pr., calamos inflare levīs V., calamis agrestibus insonat ille O.
c) trstena strelica, puščica: O., Pr., calamos armare veneno V., arcum et calamos frangere V.
č) ribiška palica: calamo salientes ducere pisces O.
d) limanica, lepljenica za lovljenje ptic: Pr., Sen. tr., c. aucupatorius Mart.
e) kol za količenje vinske trte: Col.
f) označevalni, zaznamovalni drog: Col.
g) morilni drog (priprava za morjenje): Col.
h) kažipot v Egiptu: Plin.
i) roč na svetilniku: Vulg.
j) medic. pulmonis calamus dušnik, sapnik: Cael.

calantica, gl. calautica.

Calānus (Callānus) -ī, m (Κάλανος) Kalan, ind. gimnozofist, ki se je na Aleksandrovo željo pridružil mak. vojski; v Suzah se je sam zažgal: Ci., Val. Max.

Calaris, Calarītānus, gl. Caralis.

Calās -ae, m Kala, Aleksandrov namestnik v Paflagoniji: Cu.

calathiscus -ī, m (gr. καλαϑίσκος, demin. calathus κάλαϑος) pleteničica, pleten košek, košarica: Cat., Petr.

calathus -ī, m (gr. κάλαϑος iz semit.)

1. pletena košarica, pletenica za cvetje, sadje, volno idr.: Vitr., Plin., (floribus) implent calathos lento de vimine textos O., afferat in calatho rustica dona puer O., (caseum) exportans calathis... pastor V. v sirnikih; poseb. košek, v katerega so predice spravljale volno: Iuv., non illa colo calathisve Minervae femineas assueta manus V., telasque calathosque infectaque pensa reponunt O.

2. pren.
a) košku podobna kovinska posoda za tekočine, čaša, kupa, latvica (za mleko): Col., Mart., vina fundam calathis V.
b) = modius korec, ki so ga kot znamenje plodnosti nadeli na glavo Apolonu Hieropolskemu in Jupitru Serapiju: Macr.
c) košarici podobna cvetna čaša: Col. poet., Aus.

Cālātia -ae, f Kalacija, mesto v Kampaniji jugovzhodno od Kapue: Ci. ep., L., Vell., Sil. — Soobl. Cālātiae -ārum, f Kalacije: Plin. Od tod adj. Cālātīnus 3 kalacijski: ager L.; subst. Cālātīnī -ōrum, m Kalacijci, preb. Kalacije: L. — Kot priimek Atilijevcev, npr. M. Atilius Calatinus Mark Atilij Kalatin, konz. l. 258 in 254, diktator l. 250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci.; pl. Calatini možje kot (Atilij) Kalatin: Ci.

Calatiāna viola, bot. po nekaterih pomladanski svedrc: Plin.

calātiō -ōnis, f (calāre) klicanje: Varr.

Cālātis (Callātis), acc. -tim, f (Κάλ(λ)ατις) Kalatis, mesto v Trakiji: Mel., Plin., Eutr.

calātor -ōris, m (calāre) klicar, sluga, ki gre po koga ali ga pokliče: Pl., Suet.

Calaurēa, mlajše Calaurīa, -ae, f (Καλαύρεια) Kalavreja, Kalavrija, otoček ob argolidskem obrežju z Neptunovim svetiščem: O., Mel., Plin., Prisc.

calautica (napačno calantica) -ae, f zavijača, oglavnica, čepa, žensko pokrivalo, ki se s trakom pritrdi na glavo: Afr. fr., Ulp. (Dig.), Arn., Aus., Serv., calauticam capiti accommodare Ci. ap. Non.

calb..., gl. galb...

Calbis -is, m Kalbis, karska reka: L., Mel.

calcābilis -e (calcāre) kamor se da stopiti, po čemer (komer) se da stopati: Sid.

calcāneum -ī, n (calx1) peta: Ps.-V. (Moret.), Cu., Lamp., Eccl. — Soobl. calcāneus -ī, m: Ambr., Isid.

calcar -āris, n (= ferrum calcāre opetno železo; calx¹)

1. ostroga: V., Col., Sil., calcari quadrupedem agitare Pl., equo calcaria subdere L., O., Cu. spodbosti, equum calcaribus concitare L., Cu. ali stimulare Val. Max. (prim.: equum ferratā calce fatigat V.), equum calcaribus incendere Hirt.

2. pren. spodbuda, pobuda, nagib: Varr. fr., Sen. ph., alter frenis eget, alter calcaribus Ci. ep., equus calcaribus ictus amoris Lucr., vatibus addere calcar H., immensum gloria calcar habet O.; preg.: addere calcaria sponte currenti Plin. iun. = priganjati koga k temu, kar že počne.

calcāria -ae, f, gl. calcārius.