Franja

Emporiae -ārum, f (gr. Ἐμπορίαι) Emporije (zdaj Ampurias), fokajsko trgovsko mesto na severovzhodu Španije: L., Mel., Plin., Sil. Od tod preb. Emporītānī -ōrum, m Emporičani: L.

Empulum -ī, n Empul, lacijsko mesto: L.

Engyon -yī, n (Ἕγγυον) Engij, občina in mesto na Siciliji: Sil. — Soobl. Enguion -iī, n (Ἐγγύϊον) Engvij; od tod adj. Enguīnus 3 engvijski: civitas Ci.; subst. Enguīnī -ōrum, m Engvijci, engvijski prebivalci: Ci., Plin.

Enneapolis -is, f Eneapola, ahajsko mesto: Mel.

Entella -ae, f Entela, mesto na zahodni Siciliji: Sil. Od tod adj. Entellīnus 3 entelski, iz Entele: Ci.; subst. Entellīnī -ōrum, m Entelijci, prebivalci Entele: Ci., Plin.

Epidauros -ī, f (Ἐπίδαυρος) Epidaver,

1. mesto v Argolidi ob Saronskem zalivu z znanim Asklepijevim svetiščem: Ci., L., Mel., Plin.; znamenito tudi po konjereji: domitrix Epidaurus equorum V.

2. mesto v Dalmaciji (zdaj Dubrovnik): Auct. b. Alx. — Soobl. Epidaurum -ī, n: Plin.

3. Epidauros Limēra Lačni Epidaver (po drugih Epidaver z dobrimi pristanišči), trdnjava v Lakoniji: Plin. — Od tod adj. (k 1.) Epidaurius 3 epidavrijski: litora, tellus O., deus Pr., serpens H., tudi Epidauricus 3: Mel.; subst. Epidaurius -iī, m Epidavrijec, t.j. Asklepij: O.; pl. Epidauriī -ōrum, m Epidavrijci: Mel., isti tudi Epidauritānī -ōrum, m: Hier., epidavrijski preb.

Epiphanēa (Epiphanīa), f (Ἐπιφάνεια) Epifaneja (Epifanija),

1. mesto v Kilikiji: Ci. ep., Plin.

2. mesto v Siriji: Pl.; njegovi preb. Epiphan(i)ēnsēs -ium, m Epifanijci: Plin.

Erana -ae, f (Ἕρανα) Erana, mesto v Kilikiji: Ci. ep.

Eretria -ae, f (Ἐρετρία) Eretrija

1. mesto v Tesaliji pri Farzalu: L.

2. mesto na Evboji južno od Evripa, rodno mesto filozofa Menedema, ustanovitelja „eretrijske“ filozofske šole: Ci., N., L., Mel., Plin. Od tod adj.
a) Eretricus 3 (Ἐρετρικός) eretrijski: philosophus Ci.; subst. Eretricī -ōrum, m eretrijski filozofi, eretrijska filozofska šola (Menedemova): Ci., Sen. ph. = Eretriacī -ōrum, m (Ἐρετριακοί): Ci.
b) Eretriēnsis -e, eretrijski: N.; subst. Eretriēnsēs -ium, m Eretrijci, preb. Eretrije: L.
c) Eretrius 3 eretrijski: terra Cels., creta (bela glina, ki je bila zelo priljubljena) Plin.; subst. Eretriī -ōrum, m Eretrijci: Mel.

Erētum -ī, n Eret, staro sab. mesto ob Tiberi blizu Krustumerija: V., L., Val. Max. Od tod adj. Erētīnus 3 eretski: Tib.

Ergavia -ae, f Ergavija, mesto v tarakonski Hispaniji: L.

Ergētum -ī, n Erget, sicilsko mesto: Sil.; preb. Ergētīnī -ōrum, m Ergetčani: Plin.

Erichthonius -iī, m (Ἐριχϑόνιος) Erihtonij,

1. atiški heroj, atenski kralj, Hefajstov in Zemljin sin, ki je baje ljudi učil vpregati živino in orati s plugom; zato je med zvezdami dobil mesto kot Boōtes (Volar): V., O., Hyg., Col.

2. trojanski heroj in kralj, Dardanov sin, Trojev (Trōs) oče: O., Serv. — Od tod adj. Erichthonius 3 Erihtonijev, erihtonijski,

1. = atenski: populus Pr.

2. = trojanski: arces (grad) Ps.-V. (Cul.).

Ericinium -iī, n Ericinij, tesalsko mesto: L.

Erīneos -eī, m (Ἐρινεός) Erinej,

1. mesto v Doridi: Mel., Plin.

2. ahajsko mesto: Plin.

Eriza -ae, f (Ἕριζα) Eriza, mesto v Veliki Frigiji: L. Od tod adj. Erizēnus 3 eriški: regio Plin.

Erythēa in Erythīa -ae, f (Ἐρύϑεια) Eriteja (Eritija),

1. otok v Gadskem zalivu ob ustju reke Gvadalkvivira, od koder je baje Herakles odpeljal Gerionovo govedo: Pr., Mel., Plin. Od tod adj. Erythēïs -idis, f (Ἐρυϑηΐς) iz Eriteje, eritejska: praeda (= Gerionovo govedo) O. Erythīus 3 eritijski: Sil.

2. mesto v Aziji, najbrž v Paflagoniji: Val. Fl.

Erythrae -ārum, f (Ἐρυϑραί) Eritre,

1. mesto v Beotiji vzhodno od Plataj: Plin., Stat.

2. naselbina tega mesta na polotoku jonske obale nasproti Hija, eno izmed 12 jonskih mest v Mali Aziji: Ci., L., Plin.

3. mesto v Etoliji pri Navpaktu: L. — Od tod adj. Erythraeus 3 (Ἐρυϑραῖος) eritrski, iz (jonskih) Eriter: Sibylla Varr. fr., Ci., terra, triremes L.; subst. Erythraea -ae, f (Ἐρυϑραία, sc. νῆσος) Eritrski polotok: L.; njegovi preb. Erythraeī -ōrum, m Eritrani: L.

Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) — Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.

Ēsquilius 3 (ex in colere, prim. inquilīnus) predmesten, zunajmesten: mons Esquilius O. Eskvilinski grič z dvema vrhovoma, Kajspijem (Caespius) in Opijem (Oppius), severozahodno od rimskega mesta znotraj Servijevega obzidja (zdaj Sta. Maria maggiore). Subst. Ēsquiliae (slabše Ēxquiliae) -ārum, f Eskvilije, zunanje mesto ali vas na Eskvilinskem griču, vodnato in hladno: Varr., Ci., O., Suet., collis Esquiliarum L., Ēsqu. salubres H., atrae (prim. v nadaljevanju campus Esquilinus) H., aquosae Pr., gelidae Iuv. Od tod adj.

1. Ēsquiliārius 3 Eskvilijski: collis Esquiliarius (po drugih Esquiliarum) L.

2. Ēsquilīnus 3 Eskvil(ij)ski (eskvilijski): Varr., porta L., T., campus Ci., Suet. poljana ob Eskvilijah, sprva rimsko pokopališče, pa tudi morišče, od tod Esquilinae alites H. eskvilinski vrani, krokarji, veneficium H. iz mrtvaških kosti. Mecenat je pozneje dal tam zgraditi krasno palačo in spremenil ves kraj v čudovit vrt: H.; subst. Ēsquilīna -ae, f (sc. porta) Eskvilijska vrata: Ci.