Franja

vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

2. metaf. o neživih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. — Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.

vix, adv. (etim. nezadostno pojasnjena beseda, morda sor. s sl. vek, lit. viẽkas moč, sila, življenje, lat. vincō, pervicāx; prim. tudi gr. μόγος trud, težava, μόγις s trudom, s težavo, komaj)

1. s trudom, trudoma, s težavo, (le) stežka, težko, komaj, komajda, toliko da; pri glag.: Pl., Ter., Luc. ap. Don., Dig. idr., vix aut ne vix quidem appareant Ci., profluens amnis aut vix aut nullo modo Ci., vix teneor, quin accurram Ci. ep., vix qua singuli carri ducerentur C., qua antea unus homo inermis vix poterat repere N., vix erat (sit) credendum C., N. komaj (= le stežka) je bilo (bi bilo) verjeti, lumen … vix patiuntur equi O.; pri adj.: carcer … vix carcere dignus Luc. ap. Don., Sopater … vix vivus aufertur Ci., horum … vix decimam partem reperies gloriā dignam Ci.; v zvezi z drugimi adv.: vix aegreque Pl., Macr. idr., vix et aegre, vix et aegerrime Ap., vix saltem Q.

2. časovno komaj (šele), komajda, komaj(da) še(le), toliko da (še), pravkar, ravno: advenio Acherunte vix Enn. ap. Ci., contingat vix (v novejših izdajah bis), deinde mori! Val. Fl.; v soodnosnosti, in sicer v prozi večinoma s cum (cum inversum) v poreku, pesn. s conj. et (poznolat. z atque) in že, kar, ko, redko in le pesn. tudi brez cum in brez conj. (s tem je izraženo, da si dve dejanji sledita neposredno eno za drugim): vix erat hoc plane imperatum, cum illum spoliatum … videres Ci., vix agmen novissimum … processerat, cum Galli … flumen transire … non dubitant C., vix ea fatus erat, cum … repente scindit se nubes V., vix ita limitibus dissaepserat omnia certis, cum … sidera coeperunt toto effervescere caelo O., vix primos inopina quies laxaverat artus, et super incumbens … proiecit in undas praecipitem V., vix primus ab ira pallor, et inpulsis surgunt ad proelia mensis Stat., vix ego haec dixeram … , atque inibi quispiam de sectatoribus Favorini … inquit Gell., vix proram attigerat, rumpit Saturnia funem V. že je … , vix bene desieram, rettulit illa mihi O.; vix okrepljen s tandem komaj, komaj še, šele (starejše stopràv, stopŕv), končno enkrat: ah, vix tandem sensi stolidus! Ter., vix tandem legi litteras Ci., vix tandem lumina tollit Cat.

volitō -āre -āvī -ātum (intens. k volāre)

1. venomer (okrog, sem in tja) letati, prhutati: Plin., Amm. idr., volucres videmus levandi laboris causa … volitare Ci., aquila super carpentum … volitans L., volitans anser V. krileča, prhutajoča, frfotajoča, haec volucris propter humum volitat O., et tenues animae volitare videntur O., umbrae volitant inter vivos Lucr., volitantque (sc. umbrae) haec litora circum V.; kot subst. volitāns -antis, m žuželka, muha, brencelj ipd.: est lucos Silari circa … plurimus … volitans V.; pren.: volito per ora virum Enn. ap. Ci. moje ime razglašajo usta vseh (ljudi) = moje ime postaja sloveče, speremus nostrum nomen volitare latissime Ci. da se … na daleč in široko razširja, fama volitat per urbem V. se raznaša po mestu, se širi po mestu, aetherias … cupis volitare per auras Mart. zasloveti, homo volitans gloriae cupiditate Ci. drzno kvišku se vzpenjajoč, človek visokoletečih misli, človek, gnan od častihlepnosti (naspr. vir moderatus et constans).

2. metaf.
a) okrog letati, (na)okrog hiteti, sukati se (kje), kolovratiti, rojiti, (drzno) klatiti se, potikati se, rogoviliti: tota acie, totā Italiā L., in foro Ci., Corn., per medium forum, cum gladiis toto foro, tota urbe, totā Asiā, in armis Ci., volitat Clodius, furit Ci., alacres laetosque volitare Ci., ut volitaretis pergentes Ci., volitat ante oculos Iubae regis filius Ci., mediis in milibus ipsi ductores volitant V. jezdijo, volitant per mare navitae H. plujejo, jadrajo, volitare per Cheruscos T., tribuni cum armatorum catervis volitabant T.; pren.: si nostri animi forensibus negotiis defessi … volitare cupiant Ci. razživeti se, odpočiti se (si); occ. ponašati se, bahati se, postavljati se, širokoustiti se, (po)kazati se: cum illa coniuratio palam volitaret Ci., nec volitabo in hoc insolentius Ci. = niti se ne bom v neumerjenem govoru s tem širokoustil.
b) (o neživih subj.) (okrog) letati, leteti, kriliti = (urno) gibati se, tekati, vzletati (vzletavati), rojiti: infinita vis … volitat atomorum Ci., dissimili inter se quaedam volitare figura Lucr., hic aliae (sc. stellae) volitant Ci. (Arat.), respiciunt atram in nimbo volitare favillam V., videbis frondes volitare caducas V., volitantia folia V., volitans sub verbere turbo V. plešoči, saepe videmus illorum spoliis vepres volitantibus auctas Lucr. (o kačjem levu), docui solidissima materiai corpora perpetuo volitare Lucr., nec variae cessant voces volitare per auras Lucr.

volūbilis -e, adv. volūbiliter (volvere)

1. obraten, vrtljiv, valjiv, kotaljiv, vedno ali hitro vrteč se, kotaleč se, takajoč se, naprej valeč se, krožeč, gibčen, kréten: caelum Ci., Lucan., sol Prud., se non intellegere, qualis sit volubilis et rotundus deus Ci., nexus (sc. serpentis) O., aurum O. zlato jabolko, buxum V. vrtavka (volk) iz zelenikovine, pila Ap., amnis, aquae H., figurae aquae Lucr., supinari volubiliter contra ipsum igneum orbem Amm. kvišku vrteti se.

2. metaf.
a) spremenljiv, spreminjajoč se, nestalen, nestanoviten, negotov, opoteč: vaga volubilisque fortuna Ci., volubiles casus fortunae Amm., cum videamus tot varietates tam volubili orbe circumagi Plin. iun.
b) hitro tekoč, gladko tekoč, uspešen, uren, okreten, spreten, zgovoren: oratio Ci., vim volubilem orationis consequi Corn., volubilis sententia Gell., orator, homo Ci., funditur numerose et volubiliter oratio Ci.

voluptārius 3, adv. -ē (voluptās)

I. act.

1. v zabavo (razveseljevanje, užitek, slast) služeč, razveseljevalen, razveseljujoč, zabaven, prijeten, nasladen: res, locus Pl., loca S., possessiones Ci. le za zabavo, casus illi … voluptarius Ci. ga je spravljal v dobro voljo, mu je bil v veselje, peregrinatio voluptaria Sen. ph. zabavno potovanje.

2. zabave (užitka, slasti, naslade) se tičoč: disputatio Ci. o telesni slasti ali zoper njo. —

II. pass.

1. predan telesni slasti, predan telesnim strastem, vdan telesnemu uživanju, vdan čutnosti (čutnim užitkom, čutni nasladi, čutnemu uživanju), nasladoljuben, nasladen, čuten, poltén, poželjiv, pohoten: homines Pl., homo Ci. nasladnik, razkošnež, uživač; subst. voluptariī -ōrum, m nasladniki, razkošneži, uživači; poseb. (enako tudi v sg.) o epikurejcih: Pl., Ci.

2. dovzeten za telesno slast, dovzeten za naslajanje (za čutne užitke): gustatus est sensus ex omnibus maxime voluptarius Ci.

vultuōsus 3, adv. -ē (vultus)

1. zelo (prav) resnega obraza bivajoč, resen, resnoben, strog, temačen, mračen: homo Prud., frons, os Ap.

2. delajoč grimase, namrdavajoč se, mrgodeč se, namrdnjen, mrdast, (na)mrgoden, prisiljen, spačen: ne quid ineptum sit aut voltuosum (sc. in oratione) Ci., pronuntiatio Q. ob hudem zmrdovanju, vultuose agere ali pronuntiare Don.